Revija Reporter
Svet

Kitajska: Aretirali smo 13.000 ujgurskih teroristov

STA

18. mar. 2019 12:46 Osveženo: 12:49 / 18. 3. 2019

Deli na:

Peking je danes v zagovor ostri varnostni politiki v pokrajini Xinjiang poudaril, da je od leta 2014 tam aretiral skoraj 13.000 teroristov. Kitajska je zaradi sporne politike v pokrajini, kjer pripadnike ujgurske in drugih pretežno muslimanskih manjšin po trditvah organizacij za zaščito človekovih pravic zapirajo v taborišča, tarča ostrih kritik.

Po navedbah organizacij za zaščito človekovih pravic Peking v zaprtih taboriščih v pokrajini na skrajnem zahodu države zadržuje do milijon ljudi. Kitajska vlada je danes na te kritike odgovorila z belo knjigo, ki navaja, da bodo "v skladu z zakonom neusmiljeno udarili po vsakršnem obnašanju, ki se zavzema za terorizem in ekstremizem", navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Dokument dodaja, da je Xinjiang že dolgo del kitajskega ozemlja, da pa "teroristične in skrajne sile" s "poneverjanjem" zgodovine podpihujejo separatistične dejavnosti.

"Xinjiang je od leta 2014 uničil 1588 nasilnih in terorističnih združb, aretiral 12.995 teroristov, zasegel 2052 eksplozivnih naprav, kaznoval 30.645 ljudi za 4858 nezakonitih verskih dejavnosti in zasegel 345.229 kopij nezakonitega verskega gradiva," navaja dokument. "Protiteroristične dejavnosti in boj za deekstrimizacijo so se v Xinjiangu vedno izvajale v skladu z vladavino prava," dodaja.

Skupine za zaščito Ujgurov so dokument že obsodile. Označile so ga za politično opravičilo za zatiranje Ujgurov. "Namen objave t. i. bele knjige je sredstvo pridobivanja lokalne politične podpore za skrajne politike in prikrivanje zlorab človekovih pravic," je v odzivu navedel predstavnik Svetovnega ujgurskega kongresa, ki deluje v izgnanstvu, Dilxat Raxit.

Xinjiang, ki meji na več držav, tudi Pakistan in Afganistan, je že leta žrtev nasilnih nemirov, za katere Kitajska bremeni, kot pravi, teroristično gibanje, katerega cilj je doseči neodvisnost pokrajine. V Pekingu so v preteklosti zanikali obstoj internacijskih taborišč v pokrajini, v zadnjih mesecih pa so začeli govoriti o "poklicnih izobraževalnih centrih", ki naj bi bili podobni internatom, vanje pa naj bi se študentje prijavljali prostovoljno.

Na drugi strani pa nekdanji taboriščniki trdijo, da so se v teh centrih znašli za prestopke, kot so dolga brada, nošenje tančice čez obraz ali voščila ob verskih praznikih na družbenih omrežjih.