Papež molil za žrtve džihadistov Islamske države

"Če je Bog bog miru - kar je - potem je narobe, da se vojskujemo v njegovem imenu," je dejal papež na trgu Hoš al Bieja v središču Mosula, na katerem stojijo štiri zdaj močno poškodovane cerkve. "Če je Bog bog ljubezni - kar je - potem je narobe, da sovražimo naše brate in sestre," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dodal papež.

"Danes molimo k vsemogočnemu Bogu za vse žrtve vojne in oboroženih konfliktov. Tu v Mosulu so tragične posledice vojne in sovražnosti še posebej vidne," je dejal.

"Kako kruto je, da je bila ta država, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, ko so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi - muslimani, kristjani, jazidi in drugi - pa so bili prisilno pregnani ali ubiti," je opozoril papež.

"Danes vendarle izpostavljamo naše prepričanje, da je bratstvo bolj vztrajno od bratomora, da je upanje močnejše od sovraštva, da je mir močnejši od vojne," je še dodal papež v svoji molitvi v Mosulu, kjer se je tudi srečal s tamkajšnjimi verniki.

Zatem se je podal v mesto Karakoš, ki leži približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti IS niso povsem razdejali, njegove prebivalce pa pregnali. Na ta način je bilo po ocenah med okupacijo IS na severu Iraka pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, njihova svetišča in cerkve pa uničene.

Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000. Polovica jih je pripadnikov kaldejske katoliške cerkve, ostali so protestanti, pripadniki armenske pravoslavne cerkve in drugi. Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer mnogi še vedno govorijo narečje aramejščine, ki velja za jezik Jezusa Kristusa.

Tudi v Karakešu se je papež sestal z verniki, kot pred tem v Mosulu. Ob prihodu ga je pozdravilo več sto prebivalcev tega mesta, ki so ga z vladno pomočjo nekoliko že obnovili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Papeža so pozdravili s petjem hvalnic in oljčnimi vejicami. "Ne nehajte sanjati. Ne predajte se. Ne izgubite upanja," pa jih je ob mimohodu bodril Frančišek. "Zdaj je čas za obnovo in nov začetek," je dodal.

Današnji, sklepni dan obiska v Iraku je papež zjutraj začel s prihodom na letališče v Erbilu, ki je bilo samo dva tedna nazaj tarča raketnega napada, v katerem sta bila ubita dva človeka. Na kratko se je sestal s predsednikom iraškega Kurdistana Nehirvanom Barzanijem in njegovim nečakom Masrurjem Barzanijem, sicer predsednikom tamkajšnje regionalne vlade.

Popoldne ga čaka glavni današnji dogodek, slovesna maša na stadionu Franso Hariri v Erbilu, kjer pričakujejo več tisoč ljudi. S tem bo papež tudi zaključil uradne dejavnosti ob obisku Iraka, kamor je prispel v petek.

Papežev obisk v Iraku velja tudi za simbolno gesto povezovanja z muslimani. Frančišek je odločen zagovornik povezovanja med različnimi verami in je v preteklosti obiskal že več muslimanskih držav, med njimi Bangladeš, Turčijo, Maroko in Združene arabske emirate. Leta 2019 je z enim glavnih predstavnikov sunitov na svetu, šejkom Ahmedom al Tajebom v Abu Dabiju podpisal dokument o dialogu med kristjani in muslimani.