Revija Reporter
Svet

Padel je Herson: v ruskih rokah prvo večje ukrajinsko mesto

STA
29 352

3. mar. 2022 8:12 Osveženo: 10:07 / 03. 3. 2022

Deli na:

Posledice ruskega obstreljevanja

Profimedia

Ruske sile so prevzele nadzor v mestu Herson na jugu države, so pozno v sredo prvotne navedbe Rusije potrdile tudi lokalne ukrajinske oblasti. Gre za prve večje mesto, ki so ga od začetka invazije pred tednom dni zavzeli Rusi. Ti obenem nadaljujejo napade tudi na nekatera druga mesta. Iz Kijeva poročajo o več močnih eksplozijah.

"Ruski okupatorji so v vseh delih mesta in so zelo nevarni," je pozno v sredo prek Telegrama sporočil vodja regionalne uprave Genadij Lahuta. Župan Hersona Igor Kolihajev je dejal, da so ruske enote vdrle v poslopje mestnih oblasti in uvedle nekatere omejitve, vključno z nočno prepovedjo gibanja.

Župan je ruske vojake po lastnih besedah pozval, naj ne streljajo civilistov, prebivalce mesta pa, naj upoštevajo pogoje, ki so jih postavile ruske sile. S tem naj bi med drugim omogočili, da bo "še naprej plapolala ukrajinska zastava".

"Nismo imeli orožja in nismo bili napadalni. Pokazali smo, da poskušamo zavarovati mesto in se soočiti s posledicami invazije," je zapisal na Facebooku. Dodal je, da imajo med drugim velike težave s pokopom umrlih, dostavo hrane in zdravil, pobiranjem smeti in odzivanjem na nesreče.

Ruska vojska je zavzetje pristaniškega Hersona, mesta s približno 290.000 prebivalci, ki leži na obrežju reke Dneper ob njenem izlivu v Črno morje, naznanila že v sredo zjutraj.

Gre za strateško zelo pomembno mesto in zavzetje bi ruskim silam lahko močno olajšalo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdolž obale v smeri zahoda proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.

Pred tem so ruski vojaki že zavzeli še eno pristaniško mesto, Berdjansk ob Azovskem morju, bližnji Mariupol, strateško pomembno pristaniško mesto s 450.000 prebivalcev, pa zaenkrat po navedbah lokalnih oblasti in ukrajinske vojske še odbija silovite ruske napade in ostaja v ukrajinskih rokah.

"Danes je bil najtežji in najbolj krut dan sedemdnevne vojne. Danes so nas samo želeli uničiti," je prek Telegrama sporočil župan Mariupola Vadim Bojčenko. Kasneje je v obupanem video posnetku dodal, da zaradi neprestanega obstreljevanja ne morejo niti pomagati ranjenim na ulicah in v stanovanjih.

Po županovih besedah je bila v napadih močno poškodovana mestna infrastruktura, prebivalci naj bi ostali brez razsvetljave, vode in gretja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bojijo se, da je bilo ubitih in ranjenih že več sto ljudi.

Ruska stran trdi, da so njene sile oziroma sile proruskih separatistov Mariupol že v celoti obkolile. Obrambno ministrstvo v Moskvi je civiliste pozvalo, naj po t. i. zelenem koridorju čim prej zapustijo mesto. Ta koridor sicer vodi proti vzhodu, v smeri območja, ki je pod nadzorom separatistov, pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa. Proruski uporniki so medtem po poročanju britanskega BBC zagrozili, da bodo sprožili usmerjene napade na mesto, če se ukrajinske sile tam ne bodo predale.

Zavzetje Mariupola naj bi Rusi videli kot ključen dosežek, saj bi z njim lahko povezali svoje sile na jugu in vzhodu Ukrajine. Ruske desantne sile naj bi že opazili tudi v Črnem morju, kako se s čolni približujejo pristaniški Odesi.

Ruske sile še naprej silovito napadajo tudi Harkov. Tarča napadov naj bi bili med drugim upravna zgradba ter tamkajšnja katedrala.

Tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je sporočil, da so separatisti s pomočjo ruske vojske zavzeli mesto Balaklija jugovzhodno od Harkova ter več drugih bližnjih naselij, a te navedbe ni mogoče neodvisno preveriti. V kraju Isjum naj bi bilo po navedbah lokalnih oblasti v nočnem obstreljevanju ubitih najmanj osem ljudi, med njimi dva otroka. Ruske rakete naj bi tam zadele večstanovanjsko hišo.

Obenem so ponoči poročali o več silovitih eksplozijah v Kijevu, katerih izvor pa po poročanju BBC ni znan.

V kraju Borodjanka kakih 50 kilometrov severozahodno od Kijeva, v bližini letališča, naj bi Rusi po lastnih navedbah "miroljubnemu prebivalstvu" omogočili, da - preden sprožijo obsežen napad za zavzetje kraja - po "humanitarnem koridorju" odidejo na varno. Rusi po lastnih navedbah poleg tega napadajo več območij v bližini prestolnice, kot so Višgorod, Fastiv in Obuhiv.