Kot so v skupni izjavi še zapisali češki premier Bohuslav Sobotka ter njegovi kolegi, Slovak Robert Fico, Poljakinja Beata Szydlo in Madžar Viktor Orban, iz lastnih izkušenj vedo, "kako nevarno je lahko pešanje evropske enotnosti", pri čemer so namignili na delitve Evrope po drugi svetovni vojni.
"Zato smo odločeni aktivno sodelovati pri krepitvi in učinkovitem delovanju EU. Želimo močnejšo Evropo in smo prepričani, da močna EU potrebuje tudi močno višegrajsko skupino," še piše v izjavi po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.
Četverica predsednikov vlad je ob tem posvarila, da še vedno obstaja nevarnost delitev Evrope. "Zato smo odločeni, da aktivno in odločno preprečimo nastajanje novih meja. Prepričani smo, da to odločnost z nami delijo tudi naši evropski partnerji in so pripravljeni sodelovati z nami v tem duhu."
Višegrajska skupina je tudi izrazila dvom, da bosta Grčija in Turčija uspešno zajezili pritok beguncev v Evropo, zato so na srečanju pripravili t.i. načrt B, ki predvideva pomoč Grčiji in Bolgariji pri varovanju zunanjih meja unije. Na vrhu sta kot častna gosta sodelovala tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov in bolgarski premier Bojko Borisov.
Ni pa bila vabljena Grčija, ki je za begunce, ki v Evropo pridejo po balkanski poti, vstopna točka v EU. V Atenah se bojijo, da bo Skopje zaprlo mejo in bodo begunci obtičali v Grčiji.
"Balkanskih držav ne moremo prepustiti usodi," je dejal Sobotka in pozval EU, naj tudi ona pomaga temu območju. "Odločeni smo nadzorovati in usmerjati tok beguncev," pa je poudaril makedonski predsednik.
Madžarski premier Viktor Orban se je zavzel za "drugo obrambno linijo" južno od njegove države. Po njegovih besedah politika dobrodošlice v Evropi ni le spodletela, temveč je botrovala terorizmu in zasejala strah.
Slovaški premier Fico pa je napovedal, da bo njegova država v Makedonijo napotila do 300 policistov. "Bil bi vesel, če bi nas naši grški prijatelji pozitivno presenetili, a sem pesimist," je dejal.
Višegrajske države se po poročanju nemške tiskovne agencije dpa tako eksplicitno postavljajo proti Nemčiji, ki želi begunsko krizo rešiti s pomočjo Turčije in se zavzema, da bi države EU v zameno za pomoč Turčije pri zajezitvi begunskega vala sprejele določeno število beguncev, ki sedaj živijo v Turčiji.
Tema včerajšnjega srečanja so bile tudi reforme EU v okviru referenduma o članstvu velike Britanije v uniji. Za vzhodnoevropske države, predvsem Poljsko, je najbolj sporna zahteva Londona za omejitev socialnih pravic na trgu dela za nebritanske državljane unije. Kot je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Sobotka, so poenotile stališče do dogovora, s katerim želi EU ohraniti Veliko Britanijo v svojih vrstah. Podrobnosti ni želel razkriti.
V Pragi so z rojstnodnevno torto tudi obeležili 25. obletnico višegrajske četverice ter v t. i. praški izjavi potrdili sodelovanje štirih vzhodnoevropskih držav v "dinamični in prožni EU".
Višegrajska skupina je bila ustanovljena 15. februarja 1991 v madžarskem Višegradu, in sicer za tesnejše sodelovanje med štirimi državami pred članstvom v evropskih povezavah. Z vstopom vseh štirih držav v unijo leta 2004 je ta skupina nekoliko izgubila smisel, v zadnjem času pa četverica glasno in bolj kot kadarkoli v 25-letni zgodovini poenoteno nastopa glede vprašanja