Revija Reporter
Svet

Orban: EU mora ščititi svoje meje ali pa bo postala ranljiva

STA

23. okt. 2015 5:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Če EU ne more zaščititi svojih zunanjih meja v Grčiji, vzhodnih vratih proti Balkanu, bo treba te meje zaščititi na zahodu, kar bosta morali narediti Madžarska in Slovenija, je včeraj na kongresu Evropske ljudske stranke (EPP) dejal madžarski premier Viktor Orban. Nemška kanclerka Angela Merkel pa se je zavzela za pravično delitev bremen v EU.

Orban je v svojem govoru na kongresu v Madridu dejal, da je Evropa trenutno "bogata in slaba", kar je označil kot najnevarnejšo kombinacijo ter dodal, "da se zdi, da ne moremo sami odgovoriti na lastne izzive".

Ocenil je, da je Turčija pomemben strateški partner, da pa Evropa rešitev za sedanjo migrantsko krizo ne bi smela iskati v drugih državah. EU, kot je dejal, mora ščititi svoje meje ali pa bo postala ranljiva, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Migrantska kriza bi lahko destabilizirala celotno Evropo, a v vztrajanju iskanja rešitve, "ki zahteva odprt in iskren govor brez licemerstva in hinavščine", bi morala skupnost zavreči "politično korektnost", je še pristavil Orban.

Madžarski premier dodaja, da trenutni priliv migrantov ne predstavlja begunske krize, ampak "migrantski tok" ekonomskih migrantov, beguncev in "tujih borcev". To migracijsko gibanje, kot je dodal, ima neizčrpen izvir ljudi iz Sirije, Iraka, Pakistana, Afganistana in Afrike.

Merklova pa se je glede begunske krize znova zavzela za pravično delitev bremen med partnerji EU. "Bremena si moramo porazdeliti," je povedala na kongresu v Madridu ter dodala, da bomo "izziv premagali s solidarnostjo".

A EU pri sprejemanju beguncev ne bi smela pustiti na cedilu držav, kot so Jordanija, Libanon ali Turčija. Po besedah Merklove mora EU svoje zunanje meje bolje ščititi. "Lahko si predstavljam, da bi vzpostavili evropske obmejne patrulje," je besede Merklove povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Sicer pa so na kongresu za svojega predsednika znova izbrali Francoza Josepha Daula, ki bo politično družino evropskih konservativnih strank vodil še en štiriletni mandat. Prav tako so izvolili 10 novih podpredsednikov, med katerimi ni Slovenca, ter generalnega sekretarja in blagajnika.

Na kongresu so sprejeli tudi nov programski dokument EPP ter niz tematskih resolucij, med katerimi je najpomembnejša tista o begunsko-migracijski krizi, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Kongresa v Madridu so se udeležile tudi vse tri slovenske stranke, ki sodijo v politično družino EPP, in sicer delegacije iz SDS, Nove Slovenije ter Slovenske ljudske stranke. Predsednik SDS Janez Janša, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in predsednik Slovenske ljudske stranke Marko Zidanšek so ob tej priložnosti podpisali skupno izjavo o nujnosti ukrepanja slovenske vlade v migrantski krizi ter varovanju slovenskih državljanov.