To je prvič, da so v Ovseju uporabili tovrsten mehanizem, so še dodali v sporočilu za javnost. Generalni sekretar Ovseja Lamberto Zannier je izrazil upanje, da bo obisk pomagal pri zmanjšanju napetosti v Ukrajini. "Z objektivno oceno dejstev na terenu bo Ovse lažje pomagal uresničiti politično rešitev sedanje krize skozi dialog," je menil.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je po današnjem srečanju s španskim kolegom Josejem Manuelom Garcia-Margallom dejal, da se morajo v primeru napotitve opazovalcev na Krim s tem strinjati vse vpletene strani. "Tisti, ki sedijo v vrhovni radi (ukrajinski parlament, op.a.), ne nadzorujejo celotnega ozemlja. Potrebno je soglasje tistih, ki nadzirajo razmere v regiji," je dejal Lavrov.
Litovski zunanji minister Linas Linkevičius pa je danes po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug sporočil, da so vojaškim opazovalcem Ovseja že prepovedali prihod na Krim. Ob tem je Linkevičius izrazil upanje, da bo opazovalcem vendarle uspelo prepričati krimsko vodstvo, da jim bodo dovolili prihod.
Vodja litovske diplomacije je tudi sporočil, da namerava Litva sodelovati tudi v civilni misiji Ovse, ki jo pravkar sestavljajo, in ki naj bi kmalu obiskala Krim.
Države, ki so v misijo Ovseja prispevale vsaka po največ dva opazovalca, so Kanada, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Slovaška, Švedska, Turčija, Velika Britanija in ZDA.
Poleg njih je v Ukrajino odpotoval še predstavnik Centra Ovseja za preprečevanje konfliktov. Iz Avstrije pa so kasneje sporočili, da bodo tudi oni v misijo vojaških opazovalcev prispevali dva predstavnika, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.