Okostnjaki iz omare Viktorja Orbana
Mesec in pol po zgodovinskem porazu Viktorja Orbana na madžarskih volitvah prihajajo na dan nove podrobnosti iz življenja in dela predstavnikov njegovega režima.
V poldrugem desetletju se je režimska politična, ekonomska in družbena elita razpasla do takšnih razsežnosti, da bi jo lahko primerjali s tisto v klasičnih avtokracijah. Šele ko ljudstvo na volitvah odplakne režim in ko na oblast pridejo nove sile, pride pravi šok: bivši oblastniki so si nagrabili ogromno premoženje, zlorabljali oblast in uživali v razkošju, nepredstavljivem za demokratično Evropo.
Novi madžarski premier Peter Magyar vsak dan preseneti z novimi razkritji. S slovenske perspektive pa ostaja ključno vprašanje, v kolikšni meri je bila Orbanova politično-kapitalska hobotnica povezana z našo državo.
Ko so tistega nedeljskega večera, bil je 12. april, z madžarskih volišč začeli prihajati prvi neuradni rezultati parlamentarnih volitev, se je na Letališču Franca Liszta, kot se imenuje osrednje budimpeško letališče, nabrala kolona luksuznih avtomobilov.
Čakali so na vstop na tisti del letališča, ki je namenjen zasebnim letalom. Mediji so že poročali o zgodovinski zmagi opozicije in Orbanovega izzivalca Petra Magyarja, ko so iz Budimpešte poleteli reaktivci na različne strani neba.
Ocenjujejo, da jih je samo proti Dubaju in Abu Dabiju poletelo okoli 30, nekaj pa tudi v druge zalivske države, Avstralijo, Singapur in Združene države Amerike. Velik del madžarskih oligarhov, ki jih je v zadnjih 16 letih »oplemenitil« režim Viktorja Orbana, je namreč preventivno zbežal iz države, za katero je Forbes ugotovil, da ima štiri milijarderje in več kot 28 tisoč milijonarjev. Številke so pomenljive, kajti Madžarska nima niti 10 milijonov prebivalcev, od katerih jih petina živi na pragu revščine. Ta se je po letu 2010 zelo povečala.
Najbrž ni naključje, da to sovpada ravno s prihodom Orbana na oblast. Ta oblast je 12. aprila doživela trk z resničnostjo. Medtem ko so iz države bežali najbogatejši s slabo vestjo, so na najbolj izpostavljenih ministrstvih še dolgo v noč uničevali občutljive dokumente, ki bi lahko razkrili resnično naravo Orbanovega skorumpiranega režima.
Od populistov k desničarjem
Viktor Orban je ustvaril dve Madžarski; prva, bogata in privilegirana, se je 12. aprila tresla ob novici, da je vsega konec in da na oblast prihaja opozicija, medtem ko je tista druga Madžarska, katere večinski del je Orbanu več kot poldrugo desetletje naivno verjel na besedo in podlegal njegovemu populizmu, razočarana obrnila hrbet samooklicanemu voditelju »svobodne Evrope« in prepričljivo glasovala za Petra Magyarja, šefa opozicijske stranke Tisza.
Za slovensko razumevanje madžarske politike je ključnih nekaj dejstev. Prvo je potrditev stare misli, da oblast korumpira, absolutna oblast pa korumpira absolutno.
Po 16 letih neprekinjene oblasti se je nekdanji liberalec in demokrat Viktor Orban spridil do te mere, da je postal pretežko breme za vse bolj razdeljeno in razslojeno državo. Ironično mu je usodni udarec zadal njegov nekdanji strankarski tovariš in kolega, 45-letni Peter Magyar, desnosredinska stranka Tisza pa je na parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala (dvotretjinska večina).
Madžarske volitve so prinesle še en šok: v 199-članski parlament so prišle le tri stranke. Ob Tiszi (141 mandatov) še dolgoletna vladajoča stranka Fidesz (52) in skrajna desnica (6). Nobene leve, liberalne ali sredinske stranke torej.
Samo desničarji, populisti in skrajni desničarji. V kakih drugih razmerah bi takšen izkupiček sprožil paniko v Bruslju, vendar je v madžarskem primeru zmagalo olajšanje zaradi zgodovinskega poraza Viktorja Orbana.
Za Magyarja je obveljalo, da je dober, moderen desničar, ki je proevropsko usmerjen in ki ne goji prav nobenih simpatij do Putina. Za Evropsko komisijo same dobre novice, za Ukrajino pa olajšanje in upanje, da se bodo doslej napeti odnosi med državama le pomirili.
Povolilni resničnostni šov
Prizori iz Budimpešte ob razglasitvi zmage nad Orbanom bodo šli zagotovo v zgodovino. Menda že vse od padca Berlinskega zidu v Evropi ni bilo takšne ulične zabave. Spontani odzivi Madžarov so dokaz, da so bili resnično siti starega režima, čeprav je po drugi strani res, da Orbanova stranka nikoli ni obvladovala prestolnice, ampak je svojo moč gradila na podeželju. Toda tudi tam so se Fideszu letos odrekli, saj je socialni in ekonomski položaj podeželja vse slabši.
Ko je zmagovalec volitev Peter Magyar nekaj dni po volitvah obiskal predsednika države Tamasa Sulyoka, je kamera v daljavi ujela krepko rejenega, čokatega možaka brez suknjiča, ki se je v beli srajci ležerno sprehajal po enem od balkonov predsedniške palače. Osupli Madžari so prepoznali Viktorja Orbana, ki se v predsedniški palači obnaša kot doma.
Na Madžarskem predsednika, ki ima še manj pravic kot slovenski, sicer ne volijo neposredno, ampak ga izvolijo poslanci v parlamentu. Kar pomeni, da je Sulyok, ki je bil na položaj imenovan pred dvema letoma, zagotovo človek po meri Viktorja Orbana.
Novi madžarski premier Magyar ni skrival antipatij že ob prvem srečanju, saj ga je še pred formalno prisego pozival k odstopu in ga označil za nevrednega predsedniške funkcije. Teoretično bi Sulyoka nova oblast, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino, lahko tudi odstavila.
Ker je Magyar svojo predvolilno kampanjo gradil na zavezi boja proti korupciji, ki jo je poosebljala 16-letna vladavina Orbana in stranke Fidesz, so tako rekoč vsak dan po volitvah na dan prišle nove podrobnosti o zlorabi oblasti, razsipništvu in aroganci Orbanovega režima. Nikakor ni šlo samo za medije, ki si jih je režim v največji možni meri podredil, ampak tudi za sodno in izvršilno oblast.
Ko je Magyar 9. maja prisegel kot novi premier, se je slavje zmagovalcev nadaljevalo, seznam zasebnih reaktivcev, parkiranih na dunajskem letališču Schwechat, pa daljšal. Čez noč ni bilo več jasno, koga od predstavnikov padlega režima in njegove ekonomske elite lahko na Madžarskem doleti kazenski pregon.
Tudi Viktor Orban, ki je takoj po volitvah sporočil, da se odpoveduje poslanskemu mandatu kot tudi vodenju stranke, se je za vsak primer potuhnil. Na Madžarskem pravijo, da je njegova družina, hči Ráhel in zet István Tiborcz, iz države že pred volitvami za vsak primer prenesla na milijone evrov premoženja v Združene države Amerike, kjer je na oblasti Viktorjev politični zaveznik Donald Trump.
Ta je tik pred volitvami v Budimpešto poslal svojega podpredsednika, da bi pomagal Orbanu v zaključni kampanji. Toda J. D. Vance je dokazal svoj zlovešči sloves: povsod, kamor pride, naredi škodo svojim zaveznikom, in kdor se rokuje z njim, bodisi umre bodisi izgubi oblast.
Seks, laži in videoposnetki
Obračun med Magyarjem in Orbanom, ki se je 12. aprila končal s popolnim porazom slednjega, ima tudi osebno raven. Novi premier je bil namreč nekoč poročen z Orbanovo pravosodno ministrico Judit Varga, ki ga je v predvolilni kampanji obtoževala nasilja v družini.
Režim mu je poleg tega namestil več domnevnih afer, pripravljenih v stilu klasičnega sovjetskega kompromata: žrtev očrniti v javnosti, da izgubi ugled in kredibilnost. Toda v madžarskem primeru Putinove metode, ki jih je želel uporabiti njegov prijatelj Viktor, niso delovale.
Navzlic medijskemu monopolu, nad katerega se bo zdaj spravila nova vlada, niso mogli prepričati Madžarov, da je Magyar prešuštnik, nasilnež in človek, ki interese tujine postavlja pred interese Madžarske. Madžari so bili Orbana tako siti, da enostavno niso kupovali več njegovih laži.
V prvih dneh po prevzemu oblasti je Magyar začel uresničevati predvolilne obljube, da ne bodo zamenjali le vlade, ampak celoten sistem, ki ga je zgradil Orbanov režim.
Po eni strani je javnost dobila vpogled v razkošje, ki so si ga privoščili predstavniki režima na račun davkoplačevalcev, po drugi pa Magyar zagotavlja, da bodo državni organi, posebej pravosodje, sprožili postopke, s katerimi bodo zaplenili premoženje sumljivega izvora in za zapahe spravili tiste, ki so ga nezakonito pridobili.
Resničnostni šov, ki je sledil, bi bil še pred meseci nepredstavljiv: premier je v spremstvu sodelavcev in kamer obiskoval ministrstva, razkošno obnovljena v času Orbanovega režima.
Antal Rogan, šef Orbanovega kabineta, si je dal zgraditi posebno kadilnico, klub za cigare, z razkošnim interierjem, kjer bi se funkcionarji lahko sprostili po napornem delu. »Vsakdo potrebuje dobro kadilnico, še posebej če jo plačujejo davkoplačevalci,« je odkritje pokomentiral Magyar. V okolici budimpeškega gradu so »odkrili« razkošne nepremičnine, ki so bolj kot pisarnam podobne palačam.
Koliko denarja je bivši režim zapravil na tak način, bo pokazala preiskava. Orban je bil po drugi strani zaslužen tudi za zamrznitev skoraj 20 milijard evropskih sredstev zaradi sankcij Evropske komisije proti iliberalni oblasti na Madžarskem, ki je demontirala demokratične procese, medije in pravno državo.
Če je verjeti novi oblasti, bodo na Madžarskem ustanovili Nacionalni urad za vračilo in zaščito premoženja, ki naj bi ugotavljal, koliko javnih sredstev je režim zlorabil ali ukradel, ter poskrbel za vračilo tega premoženja.
Madžarska policija je začela obsežne preiskave, grozijo zamrznitve osebnih in poslovnih računov osumljenih, preiskujejo se medijske in komunikacijske pogodbe zaradi suma oderuških cen, kraje in pranja denarja. Podatek, da je eden od medijskih lastnikov državi prodal svoj imperij za 220 milijonov evrov, veliko pove o finančnih razsežnostih Orbanove propagandne mašinerije.
Luksuz za kulisami
Madžarski premier Magyar je glede Orbanove elite uporabil izraz »luksuzno življenje za kulisami«, s čimer je namigoval na klientelistično in nepotistično bogatenje pri javnih naročilih in razpisih. Znanih je več primerov zlorabe evropskih sredstev (dokler jih Bruselj ni zamrzil), ki se kažejo v bizarnih projektih, kot so vzorno urejena križišča sredi polj, nedokončane ceste, ki ne peljejo nikamor, ter podobna infrastruktura, zgrajena z javnim denarjem.
Krog oligarhov okoli Viktorja Orbana je nesramno bogatel in se kitil z jahtami, luksuznimi avtomobili, zasebnimi reaktivci, razkošnimi dvorci in posestvi.
S tem, ko jim je omogočal takšen privilegiran status, si je Orban kupoval njihovo lojalnost. Sistem je temeljil na notranjem krogu zvestih oligarhov. Med njimi so bili Lorinc Mészáros, imenovan »Orbanova denarnica«, ki je postal celo milijarder in najbogatejši Madžar. Ena njegovih glavnih »kvalifikacij« je bilo dejstvo, da je bil Orbanov otroški prijatelj.
Za strategijo in propagando ter nadzor nad obveščevalnimi službami je bil zadolžen Orbanov šef kabineta Antal Rogán, ki je po 12. aprilu izginil iz javnosti. Pomembna figura v režimu je bil Peter Szijjártó, prorusko usmerjeni, arogantni dolgoletni in zvesti Orbanov zunanji minister.
V Orbanovem uradu je pomembno vlogo igral tudi tehnokrat Gergely Gulyás, zadolžen za koordinacijo. Pa seveda Sándor Pintér, notranji minister, ki je bil praktično v vseh Orbanovih vladah, saj je nadzoroval policijo in notranjo varnost. Med ključnimi režimskimi ljudmi je gotovo tudi bankir Mihály Varga, dolgoletni finančni minister, ki je upravljal proračun in evropska sredstva.
Ta so povezana z velikimi infrastrukturnimi projekti, za katere je skrbel minister za gradbeništvo János Lázár. Ne moremo mimo že omenjenega Orbanovega zeta, poslovneža Istvána Tiborcza, ki je po milosti tasta Viktorja obogatel, v strahu pred novo oblastjo pa se je z ženo Ráhel Orbán preselil v New York.
Vendar sladkih privilegijev oblasti niso uživali le najožji Orbanovi sodelavci, oligarhi ali družinski člani, ampak tudi nosilci drugih vej oblasti. Premier Magyar jih je označil za »Orbanove lutke« in jih že takoj po razglasitvi volilnih rezultatov javno pozval k odstopu: predsednika vrhovnega in ustavnega sodišča, glavnega državnega tožilca, kot tudi predsednika državnega revizijskega urada ter vodji protimonopolnega in medijskega urada.
»Orbanovim lutkam« je postavil celo ultimat – odstop do konca maja, sicer jih bodo s funkcij nagnali. Ker ima Tisza dvotretjinsko večino, lahko sama spreminja ne le zakonov, ampak tudi ustavo. Ironija je, da je Orbana, ki je vladal z dvotretjinsko večino, zamenjal nekdo, ki bo prav tako vladal z dvotretjinsko večino. Včasih so rekli, da revolucija žre svoje otroke.
Vsi »orbanisti« med nami
Razmerje med slovensko in madžarsko politiko je svojevrstna kontradikcija. Po letu 2010, ko je oblast na Madžarskem za kar štiri polne mandate prevzel Orban, je bil pri nas dvakrat za krajši čas na oblasti Janez Janša. Njun odnos ni le zavezniški v političnem smislu, ampak tudi posloven in prijateljski.
Ko je Janša na slovenskih parlamentarnih volitvah 22. marca dobil upanje za vrnitev na oblast, je ta Orbanu začela polzeti iz rok; 12. aprila je postalo dokončno jasno, da bo Madžarsko naslednja štiri leta vodil Peter Magyar. Janša mu – vsaj po razpoložljivih podatkih – vse do danes (še) ni čestital za zmago.
Ali to pomeni, da bodoči slovenski premier ohranja neki poseben odnos s propadlim Viktorjem Orbanom? Magyarju, desničarju, ki je premagal desnega populista, je brez težav čestital Robert Golob. V slovenski politiki bi sicer težko našli korektne paralele med Fideszom in SDS, pa tudi med Tiszo in Logarjevimi Demokrati. Stvari niso tako preproste, poenostavitve pa ne zdržijo resne presoje.
Skrivnost dolgoletnega odnosa med Orbanom in Janšo je večplastna; gotovo je deloma povezana z določeno osebno naklonjenostjo in simpatijo. Toda v ozadju so tudi ekonomski interesi, kajti madžarski medijski kapital, ki je bil v obdobju 2010–2026 tesno povezan z Orbanovim krogom, je pred desetletjem odločilno prispeval k ohranitvi Janševega medijskega konglomerata, ki ga sestavljajo televiziji Nova24TV in Planet TV ter založniško podjetje Demokracija.
Brez madžarske »dokapitalizacije« bi SDS finančno težko zmogla takšno breme, saj je svoje medije, med katere lahko prištejemo še Požarjev portal in mrežo lokalnih portalov, z državnimi oglasi lahko nasitila le takrat, ko je bila na oblasti.
Madžarski kapital v Sloveniji v ničemer ne izstopa in je v deležu neposrednih tujih investicij skromen. Vendar je fokusiran in vsaj na dveh področjih, v bančništvu in maloprodaji goriv, dejansko igra pomembno vlogo.
Omeniti velja bančno skupino OTP Bank, ki je kot največja madžarska banka na naš trg prišla s prevzemom SKB Banke in NKBM, s čimer je postala druga največja bančna skupina pri nas in diha za vrat vodilni NLB. Finančni sektor je povezan tudi z nepremičninami, kjer je OTP ključni investitor v ljubljanski kompleks Emonika.
Po namigih naših virov je to tudi projekt, kjer so se pokrili interesi Janeza Janše (kot tradicionalnega madžarskega zaveznika) in Zorana Jankovića, ljubljanskega župana. Tretji steber madžarske gospodarske prisotnosti v Sloveniji pa je MOL, drugi največji trgovec z gorivi v Sloveniji. Madžari so lani prek družbe Talentis Group najbogatejšega Madžara Lorinca Mészárosa prevzeli tudi Baby Center, vodilno verigo za otroško maloprodajo v regiji.
Večina madžarskih poslovnežev, ki so z investicijami povezani z našo državo, je spadala v Orbanov krog. Že omenjeni Mészáros, ob njem pa še medijski oligarh József Vida, ki je kupil Planet TV, kot tudi Peter Schatz, madžarski medijski mogul, ki je vodil prevzem Nove24TV (Demokracije) leta 2017 prek več podjetij. Kasneje je deleže prodal.
V Orbanov krog sta spadala tudi Ferenc Kis-Szölgyémi, ki je lastnik skupine za upravljanje objektov ISS Slovenija, in Zsolt Hernádi (MOL Group). Edini madžarski igralec na slovenskem trgu, za katerega ne moremo trditi, da je bil podrejen Orbanovemu režimu, je najbogatejši madžarski bankir Sándor Csányi (OTP).
Janša kot Orban na invalidskem vozičku
Za kuliso Orbanove suverenistične politike, ki jo je dolgoletni madžarski populistični premier predstavljal kot edino pravo nasprotnico Bruslja, se skriva vse drugo kot pa krščanske vrednote. V resnici je šlo za sistem, utemeljen na klientelizmu in korupciji, znotraj katerega je izjemno obogatel ozek krog ljudi.
V poldrugem desetletju je Orbanov režim zgradil svojo »hišo peska in megle« z vsem razkošjem, privilegiji in mafijskim sistemom upravljanja. Česa takšnega si v Sloveniji, kjer se vlade menjavajo vsake štiri leta (ali pa celo še prej), enostavno ne znamo predstavljati. In četudi levica danes čestita Magyarju in se veseli padca razvpitega Orbana, je njena percepcija madžarskega fenomena izkrivljena.
Magyar je desničar, ki je zapustil Orbana, ker je doživel nekakšno zasebno epifanijo, Janša pa niti v najbolj morastih sanjah ne more postati slovenska verzija Orbana. Kajti pri nas sistem zavor in ravnovesij še vedno deluje, tri veje oblasti so medsebojno neodvisne, mediji so »janšistom« vse prej kot naklonjeni in Janez Janša bo vladal s tako šibko večino, ki je formalno celo manjšina, da si Orban tega še pred nekaj meseci ne bi mogel niti predstavljati.
Oziroma kot je pripomnil poznavalec Srednje Evrope: primerjati Janeza in Viktorja je podobno, kot bi primerjali šprinterja in človeka na invalidskem vozičku …
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.