Revija Reporter
Svet

Očitki o prepisanem doktoratu odnesli ministrico

STA
295

19. maj. 2021 16:02 Osveženo: 16:17 / 19. 5. 2021

Deli na:

Franziska Giffey

Facebook

Nemška ministrica za družino Franziska Giffey je danes odstopila zaradi očitkov, da je v svoji doktorski disertaciji prepisovala. Obtožb o plagiatorstvu se sicer Giffeyjeva otepa že od leta 2019, a so se v zadnjih tednih znova okrepili.

Kot je pojasnila na današnji seji vlade, odstopa zaradi preiskave, ki v zvezi z njenim doktoratom o evropski politiki poteka na Svobodni univerzi v Berlinu. "V zadnjih dneh so se razprave o moji doktorski disertaciji iz leta 2010 vrnile," je priznala političarka iz vrst nemških socialdemokratov (SPD).

Po podatkih platforme VroniPlag Wiki 49 od skupno 265 strani Giffeyjeve disertacije kaže znake plagiatorstva, od nenavajanja virov citatov do neposrednega kopiranja iz drugih del. Giffeyjeva očitke zavrača.

Svobodna univerza v Berlinu je leta 2019 sprožila preiskavo, po kateri ji doktorskega naziva niso odvzeli, so ji pa izdali ukor, kar je podžgalo nadaljnje dvome. Lani je univerza odprla novo preiskavo, nakar so nemški mediji prejšnji teden poročali, da naj bi se tokrat odločili za preklic doktorata, čeprav dokončna odločitev uradno še ni bila sprejeta.

43-letna Giffeyjeva je sicer vidna članica SPD in bo vodila stranko na septembrskih volitvah predstavniškega doma Berlina ter se potegovala za mesto županje. Kot je poudarila danes, od te kandidature ne odstopa.

Na čelu zveznega ministrstva za družino naj bi jo do konca mandata nasledila pravosodna ministrica Christine Lambrecht, prav tako iz vrst SPD, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zvezne parlamentarne volitve bodo v Nemčiji potekale 26. septembra, na isti dan bodo potekale tudi ločene volitve v Berlinu.

V letih 2011 in 2013 sta zaradi očitkov o plagiatorstvu morala odstopiti nekdanji obrambni minister Karl-Theodor zu Guttenberg in ministrica za šolstvo Annette Schavan. S podobnimi obtožbami sta se soočala tudi sedanja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a so ju nato oprali krivde.