Obveščevalci: Rusija in Iran naj bi poskušala vplivati na predsedniške volitve v ZDA

Rusija naj bi omalovaževala kandidaturo demokrata Joeja Bidna in demokratsko stranko, podpirala Donalda Trumpa, spodkopavala javno zaupanje v volilni proces in razpihovala družbene in politične delitve v ZDA. Poročilo so sestavili že v času prejšnje Trumpove vlade, ki je končala mandat 20. januarja, nova demokratska vlada pa je s poročila umaknila oznako zaupno. Trump je poročilo dobil že 7. januarja, dan po vdoru njegovih podpornikov v ameriški kongres.

Poročilo med drugim navaja, da je ruski predsednik Vladimir Putin avtoriziral operacije v pomoč Trumpu, vpletal pa se je tudi Iran in sicer v obratno smer. Tokratno Poročilo podobno kot o volitvah leta 2016 navaja, da vpletanje tujine ni vplivalo na spremembo izida volitev ali oviralo procesa volitev.

Vpletanje Rusije in Irana je bilo le površinsko z javnomnenjsko kampanjo po družbenih in drugih medijih, ni pa bilo poskusov spreminjanja registracije volivcev ali volilnih izidov.

Kitajska naj bi resno razmišljala, da se vplete v volitve, vendar po mnenju ameriških obveščevalcev na koncu ni storila ničesar. Peking naj bi ocenil, da je pravzaprav vseeno, kdo zmaga in se mu ni zdelo pametno, da tvega podporo kandidatu, ki na koncu ne bi bil izvoljen.

Rusija je skušala nagajati Bidnu preko posrednikov, povezanih z ruskimi obveščevalnimi službami, z izkoriščanjem medijev, in ljudi blizu Trumpa. Poročilo ne izpostavlja posebej nobenega Trumpovega sodelavca, vendar obveščevalcem ni ušlo sodelovanje Trumpovega odvetnika Rudyja Giulianija z ukrajinskim poslancem Andrejem Derkačem, ki naj bi bil aktivni ruski agent.

Rusija tokrat ni bila tako agresivna kot leta 2016, ko so njeni hekerji vdrli v demokratske računalnike in objavili ukradene informacije na WikiLeaksu.

Iranski vrhovni vodja, ajatola Ali Hamenej je na drugi strani prav tako odobril operacije v korist Bidnu in v škodo Trumpu, kar je prav tako razumljivo, kot je rusko vpletanje v korist Trumpa, ki je odstopil od iranskega jedrskega sporazuma in uvedel nove sankcije proti Iranu.

Iran je na primer med drugim sprožil poplavo elektronske pošte z grožnjami demokratskim volivcem, če ne bodo volili za Trumpa. Pošta je bila maskirana, kot da prihaja od desničarske organizacije Ponosni fantje, v bistvu pa je šlo za Irance, ki so na ta način želeli očrniti Trumpove podpornike. Tako kot ruski naj bi bil tudi iranski cilj predvsem sejanje razdora v ameriško družbo, kar seveda v današnjem času ni težka naloga.