Število registracij pod slovensko domeno .si se je, odkar je predsednik ZDA Donald Trump napovedal, da bo ameriška vlada odslej namesto izraza umetna inteligenca uporabljala izraz superinteligenca, občutno povečalo.

Predsednik ZDA Donald Trump je prejšnji teden v govoru na splošni razpravi 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) med drugim napovedal, da bo ameriška vlada odslej namesto izraza umetna inteligenca uporabljala izraz superinteligenca. Kratica za novo poimenovanje bi tako lahko postala SI, medtem ko se za umetno inteligenco najpogosteje uporablja angleško kratico AI (artificial intelligence).

Medtem ko je bilo v celotnem prejšnjem mesecu registriranih skupno 3515 domen .si, jih je bilo v samo zadnjih 24 urah registriranih 3930, je navedeno na spletni strani Register.si. Slednji opravlja funkcijo nacionalnega registra za spletno domeno .si in deluje v okviru javnega zavoda Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes).

Kljub močno povečanem številu zahtev na vse Registrove sisteme vse storitve delujejo nemoteno. "Vsekakor bomo delovanje skrbno spremljali in po potrebi sprejeli posamezne ukrepe, da delovanje ne bo okrnjeno," so v sporočilu za javnost zagotovili v Registru.

Med vidnejšimi tujimi podjetji s področja umetne inteligence, ki je že registrirala domeno .si, je podjetje Recursive. Tržna vrednost slednjega znaša 4,65 milijarde dolarjev, je maja poročal Bloomberg. Recursive.si trenutno preusmeri na spletno stran Recursive.com.

Recursive je med drugim vzpostavilo raziskovalne laboratorije za umetno inteligenco v podjetjih Salesforce in Uber ter vodilo ekipe v podjetjih OpenAI, DeepMind, Google Brain in Meta, je navedeno na spletni strani podjetja.

V javnosti so se po Trumpovem govoru pojavila ugibanja o vplivu morebitne nove kratice na slovensko nacionalno domeno .si. Med drugim so se v medijih pojavile špekulacije o morebitnih zaslužkih Slovenije zaradi povečanega interesa za .si.

Registracija neposredno pri Registru.si ni mogoča, ta je mogoča prek 91 domačih in tujih registrarjev. Cena registracije je za vse registrarje enaka in znaša 10 evrov. Končna cena za nosilce domen je odvisna od politike posameznega registrarja in Register.si nanjo nima vpliva, so pojasnili pri Registru.

"Špekulacije v medijih o 'milijonskih zaslužkih Slovenije zaradi povečanega interesa za .si' torej nimajo resnične podlage. Vsekakor pa svetujemo nosilcem blagovnih znamk, sloganov, firm ..., ki še nimajo domene pod .si, da jo čim prej registrirajo," so zapisali.

Podlaga za špekulacije o morebitnih zaslužkih Slovenije zaradi interesa za domeno .si sta primera otokov Angvila in Tuvalu, kjer domeni .ai in .tv predstavljata nezanemarljiv vir vladnih prihodkov.

V osnutku proračunskega dokumenta za leto 2025 je vlada otoka Angvila navedla, da je leta 2024 s prodajo domenskih imen zaslužila 105,5 milijona vzhodnokaribskih dolarjev (okoli 34,3 milijona evrov). To je predstavljalo skoraj četrtino njenih skupnih prihodkov v letu 2024, je lani poročal britanski BBC.

Tuvalu je medtem leta 1998 podpisal ekskluzivno pogodbo o licenciranju svojega domenskega imena .tv. Sprva so bil pravice za registracijo domene .tv podeljene podjetju VeriSign, leta 2021 pa je Tuvalu sklenil pogodbo z novim registrarjem, GoDaddy.

Vlada otoka Tuvalu je na račun domene .tv letno v povprečju vknjižila okoli sedem milijonov avstralskih dolarjev (4,3 milijona evrov) prihodkov. Leta 2019 so ti znašali 7,1 milijona avstralskih dolarjev, kar je predstavljalo okoli 8,5 odstotka skupnih prihodkov za to leto, je razvidno iz uradnih dokumentov vlade Tuvalu.

V prvi polovici leta 1992 je mednarodna organizacija za standardizacijo ISO s sedežem v Ženevi Sloveniji dodelila dvoznakovno oznako. Ker je bila oznaka SL že zasedena, uporablja jo namreč zahodnoafriška država Sierra Leone, je organizacija Sloveniji dodelila oznako SI.

Spletna domena .si je bila tako s 1. aprilom 1992 uradno vpisana v korenski strežnik pri organizaciji IANA (Internet Assigned Numbers Authority). To danes uporabljamo v poštnih in bančnih storitvah, na osebnih dokumentih in kot vrhnjo nacionalno domeno v spletnih naslovih.

Registracije prvih domen .si so se zgodile konec leta 1992, ko so se pod vrhnjo domeno .si prenesle nekatere slovenske domene, ki so bile pred tem del jugoslovanske domene .yu. V tem paketu so bile med drugimi domene ki.si, arnes.si, aster.si, ijs.si, zrc-sazu.si, izum.si, pasadena.si, hermes.si, uni-lj.si in uni-mb.si.

Na prvo objavljeno spletno stran, registrirano pod domeno .si, je bilo sicer treba še malce počakati. Objavljena je bila 23. novembra 1993, ko je Mark Martinec skupaj s sodelavci na Institutu Jožef Stefan (IJS), na računalniku CONVEX C3860 v tedanjem slovenskem Nacionalnem superračunalniškem centru, vzpostavil prvi slovenski spletni strežnik.