Ameriški demokratski predsedniški kandidat Barack Obama je danes v Berlinu začel evropski del svoje turneje - z izjavo, da želi dati iz mesta, kjer je bila premagana hladna vojna, nov zagon čezatlantskim odnosom. Obama je v Nemčijo, kjer ga je pričakala navdušena množica privržencev, prispel iz Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Senator se je v Berlinu že sestal z nemško kanclerko Angelo Merkel, sicer pa ima na programu tudi pogovore z nemškim zunanjim ministrom Frankom-Walterjem Steinmeierjem in županom Berlina Klausom Wowereitom. Okoli 19.30 bo nato Obama nagovoril predvidoma večdesettisočglavo množico v središču nemške prestolnice, nakar ga bo pot ponesla naprej v Francijo in Veliko Britanijo. Velik del mesta okoli stebra zmage v berlinskem Tiergartnu, kjer bodo ljudi pred Obamovim govorom ogrevale glasbene skupine, je policija zaprla.
"Nobenega dvoma ni, da je del tega, kar želim sporočiti na obeh straneh Atlantika, naš ogromen potencial, da obnovimo občutek skupnosti," je novinarjem na poti v Nemčijo povedal morebitni naslednji ameriški predsednik. Glede prve postaje na svoji evropski turneji je dejal, da ga je pri Berlinu pritegnil njegov simbolizem, saj ponazarja izreden uspeh tako povojne obnove Evrope kot tudi združevanja Vzhoda in Zahoda po padcu komunizma.
Tiskovni predstavnik Merklove Ulrich Wilhelm je približno enourne pogovore med kanclerko in Obamo označil kot "zelo odprte". Sogovornika sta se dotaknila vrste zunanjepolitičnih tem, vključno z Iranom, Afganistanom, Pakistanom in Bližnjim vzhodom, pa tudi teme, kot so čezatlantsko gospodarsko sodelovanje, podnebje in energija, stanje svetovnega gospodarstva in mednarodno sodelovanje pri reševanju "pomembnih globalnih vprašanj". Kot je še povedal, sta izpostavila velik pomen tesnih in prijateljskih odnosov med njunima državama.
Kanclerka je sicer že pred pogovori dejala, da se veseli srečanja z virom tolikšne fascinacije na obeh straneh Atlantika. Obenem je sicer zatrdila, da Nemčija ne namerava okrepiti svoje prisotnosti v Afganistanu, ki ga Obama izpostavlja kot eno od svojih prioritet, če se mu bo uspelo priti v Belo hišo. Glede svojega nasprotovanja, da bi Obama Berlinčane nagovoril pred Brandenburškimi vrati, je Merklova dejala le, da je bilo njeno stališče "morda malce staromodno", a da verjame, da bi moralo to slovito prizorišče ostati rezervirano za aktualne predsednike.
Demokratski senator iz Illinoisa je sicer na poti v Nemčijo skušal znižati pričakovanja nekaterih, da bo s svojim govorom dosegel retorične višave nekdanjih predsednikov ZDA Johna Kennedyja, ki je leta 1963 v takrat razdeljenem Berlinu izrekel sloviti stavek "Ich bin ein Berliner", in Ronalda Reagana, ki je leta 1987 v tem mestu pozval k padcu Berlinskega zidu. "Onadva sta bila predsednika, jaz sem državljan," je dejal Obama.
Nemci sicer z velikim zanimanjem spremljajo ameriško volilno kampanjo. Po nedavni javnomnenjski raziskavi bi velika večina - kar 76 odstotkov - Nemcev volila 46-letnega Obamo, medtem ko bi republikanskemu predsedniškemu kandidatu Johnu McCainu svoj glas namenilo le deset odstotkov Nemcev. Senatorja tudi pogosto primerjajo s pokojnim Kennedyjem, ki je bil prav tako star 46 let, ko je obiskal Berlin.
Evropa od Obame pričakuje, da bo obnovil v minulih letih ohlajene odnose med obema stranema Atlantika, ki so jih le za silo trudili zakrpati konservativni evropski voditelji, kot sta Merklova in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Evropa podpira Obamove zunanjepolitične cilje, kot so zaprtje oporišča Guantanamo na Kubi, preprečevanje širjenja jedrskega orožja, neposredni pogovori z Iranom, odločen angažma v bližnjevzhodnem mirovnem procesu in boj proti podnebnim spremembam po vzoru EU, piše AFP.
V berlinskem hotelu Adlon, kjer bo prespal Obama, je medtem danes po poročanju ameriške tiskovne agencije AP prišlo do razburjenja. Zaradi sumljivega paketa, za katerega se je kasneje izkazalo, da je v njem le knjiga, so hotel za deset minut celo zaprli.