Ameriški predsednik Barack Obama je zaradi prepirov glede zdravstvene reforme čez poletje izgubil precej podpore, ki jo je užival po inavguraciji v začetku leta, zato bo skušal v naslednjih dneh in tednih znova prevzeti pobudo. Ankete sicer kažejo, da se padec podpore Obami ne pozna v rasti podpore republikancem.
Zadnja anketa televizije CNN kaže, da 52 odstotkov Američanov verjame, da bodo politike Obame peljale državo v pravo smer. Prav toliko jih zaupa kongresnim demokratom. Takšna podpora je na ravni volilnih izidov novembra 2008 in bolj realna kot navdušenje, ki je zajelo ZDA po Obamovi inavguraciji. Ankete javnega mnenja v zadnjih tednih kažejo, da Obama na splošno uživa okoli 55-odstotno ali malce manjšo podporo med Američani, medtem ko je bila spomladi ta podpora 60-odstotna.
Od maja naprej je po anketah CNN Obami podpora padla za okoli enajst odstotkov, kongresnim demokratom za okoli pet odstotkov, republikancem pa je v tem času podpora porasla za okoli štiri odstotke. Okoli 43 odstotkov Američanov zaupa, da jih bodo republikanci peljali v pravo smer, 49 odstotkov pa jih je prepričano v nasprotno. Volivci s prednostjo 13 odstotkov bolj zaupajo demokratom glede gospodarstva, z devetimi odstotki glede zdravstva, z osmimi odstotki pa glede Afganistana.
Obe stranki sta izenačeni glede davčne politike in proračunskega primanjkljaja, republikanci pa zanesljivo vodijo le glede vojne proti terorizmu, ker Američani še vedno lažje razumejo prikazovanje vojne v jasnih nasprotjih "belo-črno", "naši-njihovi", "dobro-zlo", kot pa vztrajanje na načelih pravne države, ki vnaša precejšnjo mero "sivine".
Obama ima pri Američanih še vedno prednost glede poskusov sodelovanja. 60 odstotkov jih meni, da republikanci niso naredili dovolj za sodelovanje s predsednikom, malce več kot 50 odstotkov pa jih meni, da je Obama storil dovolj. Ankete za zdaj kažejo, da so ljudje precej zmedeni glede dogajanja v Washingtonu in tudi jezni, vendar pa ta jeza za zdaj ne dosega stopnje, kot leta 1994, ko so volivci republikancem prvič od 50. let prejšnjega stoletja dali večino v obeh domovih kongresa.
Eden od večjih razlogov za takratni pohod republikancev na oblast je bila jeza zaradi propadle zdravstvene reforme, za kar so volivci krivili demokrate in Belo hišo, republikance, ki so bili proti reformi od začetka, do konca pa ne. Podpora reformi sicer pada tudi sedaj, vendar pa je razlika v tem, da so sedaj stroški za zavarovanje za Američane precej višji kot pred desetletjem in pol.
Na to bo skušal v sredo v velikem govoru pred obema domovoma kongresa znova opozoriti Obama, ki je oblikovanje reforme za razliko od takratne prve dame Hillary Clinton leta 1993 prepustil kongresu. Predlog reforme so potrdili v treh pristojnih odborih predstavniškega doma in v senatnem odboru za zdravstvo, manjka pa še potrditev v senatnem odboru za finance, kjer si skupini demokratov in republikancev prizadevajo za kompromis, ki vse bolj uhaja iz rok, še posebej po vročem poletju, ko so nasprotniki reforme Američane prepričevali, da gre za socializem, ki bo pobijal starčke.
Obama bo skušal v sredo zategniti vajeti razprave o reformi in si jo vzeti nazaj, čeprav pa so bili njegovi svetovalci v nedeljo še vedno premalo jasni glede glavnega jabolka spora reforme 2500 milijard dolarjev na leto vrednega sistema, ki bi naj v 10 letih stala 1000 milijard dolarjev. Obama zatrjuje, da ne bo podpisal zakona o reformi, v katerem ne bi bili vsi stroški pokriti, za kar pa bo seveda potrebno dvigniti davke.
Prepiri se vrtijo okoli ustanovitve javne zavarovalnice, ki bi na prostem trgu tekmovala z zasebnimi. Demokrati trdijo, da se s tem ohranja kapitalistični konkurenčni sistem, v katerem pa bodo morale zasebne zavarovalnice, ki so doslej zavračala zavarovanje bolnih oziroma plačilo stroškov zdravljenja, malce zmanjšati dobičke in se obnašati bolj "človeško".
Zasebne zdravstvene zavarovalnice in njihovi podporniki vidijo v tem smrtni udarec sistemu in so prepričani, da bo javna zavarovalnica sčasoma prevzela trg. ZDA bi naj tako dobile popoln državni sistem zavarovanja, kot ga poznajo v drugih razvitih državah zahoda. To naj bi bilo slabo.
Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs v nedeljo na televiziji ABC ni želel jasno povedati, ali je za Obamo ustanovitev javne zavarovalnice nujni pogoj, sicer bo na predlog zakona dal veto. Podobno se je odgovoru izmikal tudi svetovalec David Axelrod na televiziji NBC.
Neodločnost Obame glede tega vprašanja jezi levico in v predstavniškem domu mu nekaj demokratov že grozi, da ne bodo glasovali za reformo brez javne zavarovalnice. V senatu pa nasprotno kaže, da tega ne bo mogoče sprejeti, ker demokrati trenutno nimajo 60 glasov s katerimi bi lahko preprečili obstrukcijo republikancev.