Obama in Merklova Rusiji zagrozila z novimi sankcijami zaradi Ukrajine

Ukrajinska kriza je zasenčila vse druge pomembne teme na srečanju dveh voditeljev, saj je potekalo v času ofenzive ukrajinske vlade na proruske separatiste na vzhodu države. Vlada v Kijevu trdi, da je bilo med separatisti več mrtvih, ti pa so uspeli sestreliti dva ukrajinska vojaška helikopterja.

Uporaba raket zemlja zrak ponovno meče velik dvom na trditve Rusije, da je na vzhodu Ukrajine prišlo do spontanega upora prebivalcev proti režimu v Kijevu.

Zaradi ofenzive je ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin v New Yorku zahteval izredno zasedanje Varnostnega sveta. Zahodne države so prošnjo pozdravile, zasedanje pa služi obema stranema, da ponovita obtožbe na račun druga druge, posledic pa ne bo, ker gre za spopad med članicami s pravico do veta.

Obama je pred Belo hišo dejal, da morajo ruskega predsednika Vladimirja Putina odvrniti s sedanje poti. "Če Rusija zmoti predsedniške volitve 25. maja, ne bomo imeli druge izbire kot pa,d a sprejmemo nove ostrejše sankcije," je dejal Obama. "Nadaljnje sankcije bodo neizogibne," je potrdila Merklova.

Voditelja sankcije nista podrobneje opredelila, vendar sta potrdila, da bo šlo za sankcije proti ruski ekonomiji ali proti ruski vojski. "Putin ima pravico do svojega mnenja, vendar pa ne more imeti pravice do veta na odločitve legitimne vlade v Kijevu," je o ruskem vpletanju v notranje zadeve zahodne sosede povedal Obama.

Obama je na skupni novinarski konferenci Rusijo pozval, naj nemudoma poskrbi za izpustitev opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so jih zajeli proruski separatisti. Zajetje opazovalcev je za Obamo neopravičljivo in sramotno dejanje.

Merklova in Obama sta včeraj izkazala skupno fronto in s tem zavrnila kritike nekaterih ameriških politikov, kot je republikanski senator John McCain, da je Merklova preveč popustljiva do Rusije. McCain je dejal, da Merklova izkazuje pomanjkljivo vodstvo in upošteva interese nemških korporacij.

McCain dela težave tudi Obami s pozivi o oborožitvi ukrajinske vlade za boj proti Rusiji. V Nemčiji so se na njegove izjave odzvali z ogorčenjem, poslanec vladajoče stranke Karl Georg Wellman pa je senatorju priporočil, naj raje zagotovi, da zavezniki ne bodo vohunili drug za drugim.

Vohunska afera, ki jo je razkril nekdanji analitik Agencije za nacionalno varnost Edward Snowden, je bila tudi tema pogovorov v Washingtonu, čeprav sta obe državi ostali vsaka na svojem bregu. Američani nameravajo vohuniti še naprej, tudi v Nemčiji, čeprav je Obama obljubil, da Merklovi ne bo več prisluškoval.

Obama se je še izmotaval pred vprašanjem, zakaj so ZDA najprej predlagale sporazum proti vohunjenju z Nemčijo, nato pa od tega odstopile. Dejal je, da to ni točno, ampak da so ZDA predlagale enaka pravila igre, kot veljajo z drugimi zavezniki, med drugim z Veliko Britanijo. V podrobnosti se ni spustil.

Merklova je priznala, da napredka ni in da glede "zbiranja podatkov" razlike ostajajo. O tem bodo govorili še nekaj naslednjih let. Kljub domnevnemu ogorčenju pa nemška vlada noče jeziti Washingtona in je prav včeraj zavrnila zahtevo nemškega parlamenta po zaslišanju Snowdna v Nemčiji.

Voditelja sta govorila še o pogajanjih za sklenitev novega prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in Evropo, pri čemer je Merklova dejala, da si oba prizadevata za uspešen konec pogajanj, ker bo Sporazum o transatlantski menjavi in investicijah ponudil veliko novih priložnosti za ZDA, EU in Nemčijo.

Obama je na novinarski konferenci izrazil še sožalje žrtvam zemeljskega plazu v Afganistanu. Prav tako je komentiral ponesrečeno torkovo usmrtitev v Oklahomi, ki je sprožila ogorčene kritike med drugim tudi v Nemčiji. Obama je menil, da so zločini, ki opravičujejo smrtno kazen, vendar pa incident v Oklahomi ponovno obuja vprašanja o tem, kako se ta kazen izvaja. Med drugim obstaja rasna pristranskost, saj v ZDA veliko lažje obsodijo na smrt temnopolte in revne ljudi.

Merklova se namerava srečati še s predstavniki gospodarstva in politike, Ameriški trgovinski zbornici pa bo predavala o koristih novega čezatlantskega prostotrgovinskega sporazuma v nastajanju. Pred vrnitvijo v Nemčijo bo kanclerka obiskala še izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde.