Obama je z družino na Havaje odpotoval v petek. Namestili so se v najeto hišo in v miru preživeli božične praznike. Predsednik je sicer skočil do bližnje vojaške baze v Honolulu in se vojakom zahvalil za njihove žrtve ter izrazil ponos, da je lahko njihov vrhovni poveljnik.
Njegova soproga Michelle pa je v sodelovanju s poveljstvom zračne obrambe nad severno Ameriko (Norad) odgovarjala na telefonske klice ameriških otrok, ki jih je zanimalo, kje točno se nad Ameriko potika Božiček z letečimi sanmi, polnimi daril. Michelle in hčerki Malia in Sasha bodo sicer ostale na Havajih do 6. januarja, očka pa mora v službo, da prepreči povišanje davkov za svoje volivce.
Pregovorna žoga je sedaj pri vodji senatne večine, demokratu Harryju Reidu iz Nevade, ker poskus preprečitve tako imenovanega fiskalnega prepada v predstavniškem domu pretekli teden ni uspel. Predsednik tega doma, republikanec John Boehner iz Ohia ni mogel najti dovolj svojih poslancev, ki bi za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja privolili v povišanje davkov za milijonarje.
Vendar četudi bi jih našel dovolj, bi bilo to brez pomena, kajti demokrati, ki imajo večino v senatu, bi skupaj s predsednikom Obamo tak predlog predstavniškega doma zavrnili. Obama je Boehnerju nazadnje ponudil, da se davki povišajo za letne dohodke nad 400.000 dolarjev, kar je opazna koncesija, glede na to da je prej zahteval povišanje davkov za dohodke nad 200.000 dolarjev za posameznika.
Januarja potečejo davčne olajšave iz časov predsednika Georgea Busha mlajšega, obenem pa stopijo v veljavo avtomatični proračunski varčevalni ukrepi, o katerih sta se stranki dogovorili lani v času spora glede povišanja meje javnega dolga. Politiki obeh strani, mediji in analitiki svarijo, da bodo v ZDA v tem primeru zgrmele v tako imenovani fiskalni prepad, ki bo povzročil novo recesijo.
Svarila so sicer pretirana, saj se januarja ne bo zgodilo še nič, vendar pa so obenem nujna, ker Washington ob sedanji razdeljenosti ni sposoben delovanja, če nima prislonjene pištole na glavo. Trenutna posledica grožnje fiskalnega prepada je krč v gospodarstvu, saj podjetja niso pripravljena na nova vlaganja in zaposlovanja, ker ne vedo, kako bo z davki. Vse ostalo pa je rešljivo, razen borze, ki pa skače po svoje tudi brez tega.
Politiki obeh strank se bodo do novega leta napihovali in krivili drug drugega, v najboljšem primeru pa se bodo dogovorili o preprečitvi povišanja davkov za veliko večino Američanov in odložili uveljavitev varčevalnih ukrepov na kasnejši čas. Vendar se morajo pred tem najprej senatni republikanci odpovedati obstrukciji Reidovega bodočega predloga, ki jim zagotovo ne bo všeč.
Potem pa bi morali Reidov vroč krompir pogoltniti še republikanci v predstavniškem domu, kar je prav tako malo verjetno, saj bo demokrat predlagal zanje previsoke davke za bogate in premalo varčevanja pri socialnih programih. Zato je bolj verjeten razplet, da se do januarja ne zgodi nič, davki se avtomatično zvišajo, obe stranki pa bosta pohiteli s potrjevanjem predloga za novo znižanje davkov za večino Američanov.
Nadaljevanje blokade bi bilo izjemno neodgovorno, saj bi kombinacija povišanja davkov in varčevalnih ukrepov po mnenju analitikov ameriško gospodarstvo v prihodnjem letu stala najmanj 700 milijard dolarjev. Povprečni davkoplačevalec bi moral leta 2013 v državno blagajno plačati več kot 2500 dolarjev, kar bi se mu vtisnilo v spomin vse do kongresnih volitev leta 2014.