Revija Reporter
Svet

Obama imenoval prvo damo bančništva

STA

10. okt. 2013 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ameriški predsednik Barack Obama je v skladu z napovedmi včeraj v Beli hiši uradno nominiral 67-letno Janet Yellen na položaj predsednice ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). V primeru senatne potrditve bo Yellenova postala prva ženska na čelu centralne banke ZDA in prva demokratka vse od Paula Volckerja (1979-1987).

Yellenova je povedala, da je počaščena ob izkazanem zaupanju in zatrdila, da bo zaupanje ohranila tudi na položaju. Obljubila je, da bo naredila vse za maksimalno zaposlenost, stabilne cene in stabilen finančni sistem.

ZDA so po njenih besedah imele zadnjih šest let burno gospodarsko obdobje in čeprav so napredovale in je finančni sistem bolj zdrav, pa je potrebno več storiti za tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela.

Obama je imel za naslednika Bena Bernankeja najprej v mislih nekdanjega finančnega ministra pri predsedniku Billu Clintonu Larryja Summersa, a so mu senatni demokrati dali jasno vedeti, da ne bo dobil podpore. Druga na seznamu je bila Yellenova in Obama je uresničil pričakovanja.

Demokrati so Summersu nasprotovali, ker menijo, da je preveč naklonjen velikemu kapitalu z Wall Streeta. Sredi septembra je tudi Summers spoznal, da ne bo šlo in se je izločil iz igre.

Na slovesni najavi nominacije je bil poleg Yellenove tudi Bernanke, ki se mu je Obama zahvalil za izjemno delo in dejal, da je bil stabilizacijska sila ne le za ZDA, ampak za ves svet.

"Imenovanje predsednika Fed je ena najpomembnejših odločitev, ki jih bom naredil kot predsednik," je dejal Obama in dodal, da je Yellenova dokazana voditeljica, ki je izjemno usposobljena za ta položaj. Obama je povedal, da je bila gonilna sila za politikami, ki so ameriško ekonomijo potisnile naprej, prav tako pa je med prvimi opozarjala na nevarnosti nepremičninskega balona in ekscese Wall Streeta.

Yellenovo po Obamovih besedah spoštujejo kolegi ekonomisti v ZDA in po svetu. "Delovni ljudje bodo imeli v njej močno zagovornico in pozivam senat, naj jo potrdi brez odlašanja," je dejal. Ob tem se je pošalil, da morajo biti pogovori ob večerji v njeni družini precej zanimivi, kajti poročena je z Nobelovim nagrajencem za ekonomijo Georgeom Akerlofom, v to stroko pa se je podal tudi njun sin.

Yellenova, ki je pohvalila Bernankeja za modro in pogumno vodenje Fed, je poudarila, da mora centralna banka služiti vsem Američanom. "Največja moč Feda je v tem, da k reševanju težav pristopa s strokovnostjo in objektivnostjo," je dejala.

Yellenova se je rodila leta 1946 v Brooklynu v zvezni državi New York, doktorat iz ekonomije pa je dobila leta 1971 na univerzi Yale. Kasneje je delala kot asistentka na univerzi Harvard. V letih 1977 in 1978 je bila članica odbora guvernerjev Fed, kamor se je spet vrnila v letih od 1994 do 1997. Nato je bila do leta 1999 predsednica Sveta gospodarskih svetovalcev Bele hiše pri predsedniku Billu Clintonu.

V letih od 2004 do 2010 je bila predsednica regionalne banke Fed v San Franciscu. Obama jo je leta 2010 predlagal za podpredsednico Fed in na tem položaju je še danes. Ko ni delala za centralno banko ali zvezno vlado, je predavala ekonomijo na kalifornijski univerzi Berkeley.

Yellenova v finančnem žargonu Wall Streeta velja za "golobico", kar pomeni, da jo tako kot Bernankeja bolj skrbi visoka stopnja brezposelnosti kot pa možnost, da bo nekoč v prihodnosti izbruhnila višja stopnja inflacije. To je tudi glavni očitek republikancev Bernankeju - da so namreč obresti predolgo prenizke, kar znižuje dohodek ljudem, ki živijo ali služijo z obrestmi, torej pomemben del njihove volilne baze.

Imenovanje Yellenove pomeni, da se bo nadaljevala sedanja monetarna politika centralne banke z ohranjanjem nizke ključne obrestne mere, dokler se zaposlovanje ne popravi, z morebitnimi dodatnimi stimulacijskimi ukrepi.

Bernanke je vodenje Feda prevzel leta 2006 iz rok Alana Greenspana in je moral že čez dve leti uporabiti vse svoje znanje študenta velike gospodarske depresije iz 30. let prejšnjega stoletja, da prepreči njeno ponovitev, ko je leta 2008 izbruhnila velika finančna, za njo pa še svetovna gospodarska kriza.

Bernanke je pomagal preprečiti še hujše posledice krize, v tem času pa je postal veliko razočaranje za svoje republikance in veliko olajšanje za demokrate. Zanemaril je ideologijo in sprejemal ukrepe, za katere je menil, da so najbolj smotrni za uresničitev cilja monetarne politike Fed. To pa je trajna gospodarska rast z nadzorom inflacije in pod njegovim vodstvom Feda tudi skrb za normalno stopnjo zaposlenosti.

V primeru senatne potrditve bo morala Yellenova voditi Fed v občutljivem času zmanjšanja posebnih stimulacijskih ukrepov ekonomiji v obliki odkupovanja obveznic finančnega ministrstva in vrednostnih papirjev na podlagi hipotek v vrednosti 85 milijard dolarjev na mesec. Vsota bi se morala že znižati, vendar se je Odbor za odprti trg Federal Reserve odločil, da jo ohrani, ker so zvezni bankirji predvidevali politične težave glede proračuna in meje javnega dolga, do katerih je tudi res prišlo.

Republikanci so namreč blokirali financiranje dejavnosti zvezne vlade in grozijo, da ne bodo zvišali dovoljene meje javnega dolga do 17. oktobra, ko bo finančnemu ministrstvu zmanjkalo denarja za odplačevanje obveznosti. Zahtevali so odvzem denarja zdravstveni reformi, sedaj pa imajo nedoločene zahteve o znižanju proračunske porabe. Obama in demokrati vztrajajo, da se ne bodo pogajali, dokler se financiranje dela vlade ne obnovi in se ne zviša meja javnega dolga.