Obama diplomantom West Pointa: Vsak problem tudi nima vojaške rešitve

"Ameriška vojska ne more biti edina niti osnovna sestavina našega vodstva v vsakem primeru. Samo zato, ker imamo največje kladivo, to ne pomeni, da je vsak problem žebelj. Ker je cena vojaške akcije tako velika lahko pričakujete, da bo vsak civilni voditelj, še posebej vaš vrhovni poveljnik, jasen glede uporabe te izjemne moči," je dejal Obama

"ZDA bodo uporabile vojaško silo, če bo potrebno tudi enostransko, ko bodo to zahtevali naši osrednji interesi - ko bodo tudi ogroženi naši ljudje, ko bo na kocki naše preživetje ali ko bo ogrožena varnost naših zaveznikov. Tudi v teh okoliščinah si moramo zastaviti težka vprašanja glede sorazmernosti, učinkovitosti in pravičnosti vojaške akcije. Mednarodno mnenje je pomembno, vendar Amerika ne bi smela nikoli prositi za dovoljenje za zaščito naših ljudi, domovine in načina življenja," je dejal Obama.

Obamov govor je namenjen zavrnitvi kritik, da je ameriška zunanja politika izgubila kompas, česar ga v zadnjih mesecih obtožuje republikanska opozicija predvsem zaradi domnevne neodločnosti glede Sirije, Ukrajine in poskusa reševanja iranskega jedrskega vprašanja na miren način. Obama sicer vztraja, da vojaška rešitev ni primerna v vseh primerih.

Ko svetovne krize ne predstavljajo neposredne nevarnosti ZDA, čeprav vznemirjajo vest sveta, lahko potisnejo svet v nevarno smer in v teh primerih mora biti meja za vojaško akcijo višja. "V takih primerih ne smemo iti sami. Moramo mobilizirati zaveznike in partnerje za kolektivno akcijo. Vključiti diplomacijo in razvoj, sankcije in osamitev, sklicevanje na mednarodno pravo ter, če je to pravično, potrebno in učinkovito, vojaško ukrepati skupaj," je dejal.

Obama je diplomantom dejal, da so prva generacija po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001, ki ne bo šla v boj v Irak ali Afganistan. V štirih letih in pol od njegovega zadnjega nastopa na West Pointu je vojna v Iraku končana, vojna v Afganistanu se končuje, vodstvo Al Kaide med Afganistanom in Pakistanom pa je zdesetkano.

Amerika je po večini kriterijev v odnosu do preostalega sveta danes močnejša. Tisti, ki trdijo nasprotno narobe razumejo zgodovino ali pa se gredo strankarske politike," je dejal Obama in zagotovil, da so ZDA nepogrešljiva država na svetu, ki jo kličejo na pomoč, ko tajfun udari na Filipine, ko ugrabijo dekleta v Nigeriji ali ko maskirani oboroženci zavzemajo zgradbe v Ukrajini.

V ZDA se spopadajo prepričanja zagovornikov agresivnejše zunanje politike z več vojaškega posredovanja in zagovornikov umika s svetovnega odra. Obama je prepričan, da nihče od teh nima prav. "Izolacionizem ni opcija," je dejal in dodal, da vsak problem tudi nima vojaške rešitve.

Za Obamo je terorizem še vedno najbolj neposredna grožnja ZDA, vendar bi bilo naivno in nevzdržno napasti in zavzeti vsako državo, ki ščiti teroriste. Zato verjame, da morajo ZDA svojo protiteroristično strategijo glede na nauke iz Iraka in Afganistana preusmeriti v učinkovitejše sodelovanje z državami, kjer želijo teroristične mreže postaviti svoje odskočne deske.

Glavna grožnja danes več ne prihaja od centraliziranega vodstva Al Kaide in nevarnost ponovitve terorističnih napadov 11. septembra 2001 je manjša. Večja pa je nevarnost napadov na Američane v tujini, kakršen se je zgodil 11. septembra 2012 v Bengaziju, in napadov na "mehke" tarče, kot je bil napad na nakupovalni center v Nairobiju. Zato ZDA potrebujejo novo strategijo, ki širi njihov doseg brez vojaškega posredovanja.

Za Obamo je ključen element uspešne zunanje politike pomoč partnerjem, zato je napovedal pet milijard dolarjev vreden sklad za spopad z nastajajočimi grožnjami od severa Afrike, preko Bližnjega vzhoda do jugovzhodne Azije. Protiteroristični partnerski sklad bo omogočil boj proti grožnjam brez posredovanja ameriške vojske. ZDA bodo povečale tudi denarno pomoč sosedam Sirije in v sodelovanju s kongresom tudi sirski opoziciji.

Kritikom, ki menijo, da je delovanje skozi mednarodne ustanove znamenje šibkosti, je Obama sporočil, da se motijo, in izpostavil primera Ukrajine, kjer je mednarodno sodelovanje osamilo Rusijo, ter Irana, kjer sicer vse opcije ostajajo na mizi, a je diplomacija prvič po dolgih letih nakazala možnost rešitve jedrskega vprašanja.

ZDA morajo voditi s svojim vzorom in se ne smejo izvzeti iz pravil, katerih spoštovanje zahtevajo od drugih.

Obama je prav tako poudaril, da morajo biti ZDA pripravljene na ukrepanje v imenu človeškega dostojanstva po svetu, ker je podpora človekovim pravicam in demokraciji v interesu nacionalne varnosti. Demokratične države z vladavino prava in spoštovanjem človekovih pravic se težje odločajo za vojne.