"Danes je lep dan za Genovo. Smo blizu družinam 43 žrtev ... Genova ne bo pozabila te tragedije. Hkrati pa Genovi dajemo nov viadukt, tako da bo lahko to pristaniško mesto znova raslo in bo konkurenčno," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dejal Bucci.
Viadukt so slavnostno odprli ob preletu vojaških letal, ki so spuščala dim v barvah italijanske zastave, in zvokih siren ladij v tem pristaniškem mestu, na nebu se je pojavila mavrica, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Italijanski premier Giuseppe Conte je izpostavil nov začetek. "Genova začenja znova z močjo svojega dela. Mesto je dokazalo, da lahko premaga težave in se pogumno sooči s prihodnostjo ... Viadukt je nastal iz odločenosti ponovno združiti, kar je bilo zlomljeno," je dejal. Pred tem je na družbenem omrežju Facebook novi viadukt označil za simbol nove Italije.
Inavguracije viadukta se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella, ki se je pred prireditvijo srečal s svojci žrtev nesreče. Odprtje novega viadukta po njegovih besedah ni zaključek, ampak posledica tega, kar se je zgodilo. "In tako se je treba spominjati nesreče: kdorkoli bo videl viadukt v Genovi, bo vedel, da tam stoji, ker se je drug viadukt zrušil. Država se bo tega zagotovo zavedala," je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Matarella.
Novi viadukt v obliki ladje je delo italijanskega arhitekta Renza Piana, ki tudi sam prihaja iz Genove. "Gradnja viadukta je čudovita, je gesta miru. Upam, da bodo ljudje viadukt sprejeli in ga imeli radi, ter da bo tako postal del njihovih življenj. Viadukt je močan in preprost kot to mesto," je po poročanju agencije APA dejal 82-letni Piano.
Objekt so postavili v rekordnem letu dni, del ni ustavila niti epidemija covida-19. Na gradbišču je bilo dan in noč okoli tisoč delavcev, 202 milijona evrov vreden projekt pa je financiral upravljalec avtocest Autostrade per l'Italia, katerega slabo vzdrževanje tudi velja za glavnega krivca za tragedijo.
Tragedija se je zgodila 14. avgusta 2018 med hudo nevihto. Zrušenje viadukta Morandi je bilo tako nenadno, da je v reko Polcevera pod njim zgrmelo 35 avtomobilov in tri tovorna vozila, ki so jih nato pod seboj deloma pokopali padajoči kosi betona. Zaradi tragedije je brez strehe nad glavo ostalo 600 ljudi. Živeli so namreč v zgradbah, ki so stale neposredno pod viaduktom.
Tožilstvo preiskave še ni končalo, a naj bi zrušenju botrovala predvsem malomarnost pri vzdrževanju. Osumljenih je več kot 70 ljudi.