Nova hladna vojna poteka v Vzhodni Evropi. A tokrat se za vpliv na tem območju ne spopadata ZDA in Sovjetska zveza (Rusija), ampak ZDA in Kitajska, piše nemški Welt. Kitajska od leta 2012 načrtno širi svoj gospodarski vpliv v vzhodnih članicah EU. To je del kitajskega strateškega načrta, ki je tesno povezan s projektom nove svilnate poti. S tem načrtom skuša Kitajska dokončno postati svetovna velesila. V Vzhodni Evropi se skuša Kitajska gospodarsko in strateško zasidrati z vlaganji in gradnjo infrastrukture.
Tako bo gradila železnico med Budimpešto in Beogradom, v Romuniji jedrsko elektrarno, na Hrvaškem bo zgradila most na Peljašac. Kitajci na veliko gradijo telekomunikacijska omrežja, ceste, železnice in mostove, tudi tam, kjer se vlagateljem iz EU to ne zdi donosno. Kitajci gospodarsko prodirajo tudi v evropske države, ki niso članice EU. Kitajska tako v BiH gradi termoelektrarno. Krediti zanjo so prišli iz Kitajske, prav tako bo od tam prišla polovica delavcev.
Kitajci veliko vlagajo tudi na Poljskem. Ta 40-milijonska država je med letoma 2000 in 2018 med drugim dobila za 1,4 milijarde neposrednih kitajskih naložb. A zdaj je Poljska vse bolj razpeta med ZDA in Kitajsko. Po ruski priključitvi Krima leta 2014 se je v skrbi za lastno varnost začela tesneje vojaško povezovati z ZDA.
Američani bodo na Poljsko poslali dodatnih tisoč vojakov, Poljska pa se je odločila, da bo nakupila za nekaj milijard ameriškega orožja, med drugim tudi sodobna ameriška letala F-35. Da bi ugodili Američanom, je poljska tajna služba ABW januarja letos v Varšavi aretirala kitajskega poslovneža Wanga Weijinga in ga obtožila vohunstva. Weijing je menedžer kitajske telekomunikacijske Huawei, ki je s svojim 5G-omrežjem trn v peti Američanom.
Zadnje čase je opaziti, da se kitajske naložbe na Poljskem zmanjšujejo, ker bi lahko bilo za Poljake dolgoročno boleče. Julija letos sta se sestali poljska in kitajska gospodarska delegacija. Kitajci so na sestanku med drugim Poljakom obljubili, da bodo uvozili več blaga iz Poljske. A kot pravi vplivni poljski politični svetovalec Jacek Bartosiak, se je Poljska med ZDA in Kitajsko načelno že odločila za ZDA.
Drugače je na primer v drugih dveh članicah višegrajske četverice – na Češkem in Madžarskem. Češka in Madžarska se ne bojita Rusije, zato ne iščeta ameriškega varstva in se bolj gospodarsko povezujeta s Kitajsko. Tako je desetmilijonska Madžarska med letoma 2000 in 2018 imela za 2,4 milijarde evrov kitajskih naložb, kar je največ med vzhodnimi članicami EU. Da je sodelovanje s Kitajsko za naše vzhodne sosede zelo pomembno, je Madžarska pokazala lani, ko ni hotela podpisati dokumenta EU, ki je grajal Kitajsko zaradi kršenja človekovih pravic.
