Nova grša vlada se odločneje loteva migrantske krize

Koordinator grške vlade za migracije Alkiviadis Stefanis je napovedal, da bo Grčija popolnoma zaprla vstopne točke za migrante. V ta namen bodo na kopenski meji s Trčijo namestili dodatnih 400 nadzornikov, na otokih pa dodatnih 800.

Dodal, je da nameravajo razbremeniti tudi migrantske centre na otokih v Egejskem morju, kar je trenutno prednostna naloga vlade. "S tem želimo pokazati našo odločenost pri soočanju z migrantsko-begunsko krizo," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Centre na egejskih otokih Lezbos, Hios in Samos, v katerih je trenutno skupno 27.000 ljudi, bodo zaprli. Te centre bo vlada nadomestila s tremi zaprtimi centri za identifikacijo, premestitve in deportacije. Vsak bo lahko sprejel po najmanj 5000 ljudi, pri čemer bi lahko to povečali na 7000.

V skladu s temi smernicami bodo preuredili tudi manjša centra na otokih Kos in Leros, v katerih je trenutno okoli 10.000 migrantov, je pojasnil Stefanis, ki je tudi namestnik grškega obrambnega ministra.

Po novem prosilci za azil ne bodo mogli več svobodno zapuščati centrov. Tam bodo ostali, dokler ne bodo prejeli statusa begunca in bodo premeščeni na celino ali dokler jim prošnje ne bodo zavrnili in bodo izgnani nazaj v Turčijo.

Grška vlada je že oktobra napovedala, da bo do začetka prihodnjega leta na celino premestila okoli 20.000 prosilcev za azil. 15.000 jih bo živelo v centrih, 5000 pa v hotelih. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) jih je trenutno v centrih na celini že 22.000.

V Evropski komisiji so pozdravili konkretne ukrepe za izboljšanje razmer na otokih, dokler so ti v skladu s standardi na področju človekovih pravic. Odzvali so se tudi na torkove kritike grškega premierja Kiriakosa Micotakisa, da EU vstopne države obravnava kot parkirišča za migrante. Poudarili so, da neutrudno delajo z Grčijo za izboljšanje razmer na otokih in da so Atenam že namenili dve milijardi evrov finančne pomoči za oskrbo prosilcev za azil.