Nobelova nagrada za fiziko letos za odkritja s področja kvantne mehanike
7. okt. 2025 13:49 Osveženo: 13:51 / 07. 10. 2025
John Clarke, Michel H. Devoret in John M. Martinis, dobitniki Nobelove nagrada za fiziko 2025
Nobelovo nagrado za fiziko letos prejmejo v ZDA dejavni znanstveniki Britanec John Clarke, Francoz Michel H. Devoret in Američan John M. Martinis za odkritja s področja kvantne mehanike, je danes v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti.
Kot je pojasnila žirija, trojica prejme nagrado za odkritje makroskopskega kvantnega tuneliranja in kvantizacije energije v električnem vezju.
Makroskopsko kvantno tuneliranje je pojav, pri katerem celoten makroskopski sistem, ne samo posamezni delci, zaradi kvantnih učinkov spontano preide skozi energijsko pregrado, ki je po klasični fiziki ne bi mogel preiti.
Letošnji Nobelovi nagrajenci so izvedli poskuse z električnim vezjem, v katerih so dokazali tako kvantno mehansko tuneliranje kot tudi kvantizirane energijske ravni v sistemu, ki je dovolj velik, da ga je mogoče držati v roki, so zapisali pri Nobelovem odboru.
Dodali so, da je letošnja Nobelova nagrada za fiziko omogočila razvoj naslednje generacije kvantne tehnologije, vključno s kvantno kriptografijo, kvantnimi računalniki in kvantnimi senzorji.
Clarke je v prvem odzivu po telefonu dejal, da je nagrada zanj "presenečenje življenja". Povedal je, da se ob odkritju sredi 80. let prejšnjega stoletja niso zavedali, da bi lahko zanj dobili Nobelovo nagrado. V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je kot "praktično posledico" njihovega odkritja med drugim omenil mobilne telefone.
Letos sicer mineva sto let od začetka razvoja sodobne kvantne mehanike, kar je ob razglasitvi nagrajencev poudaril tudi predsednik Nobelovega odbora za fiziko Olle Eriksson. Dejal je, da kvantna mehanika nenehno prinaša nova presenečenja, poleg tega je izjemno koristna, saj je temelj vse digitalne tehnologije.
Povedal je še, da odkritja letošnjih nagrajencev odpirajo možnosti za razvoj naslednje generacije kvantnih tehnologij, med katerimi so kvantna kriptografija, kvantni računalniki in kvantni senzorji.
Lani sta ugledno nagrado za fiziko prejela ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami.
Vsaka nagrada letos prinaša ček v vrednosti 11 milijonov švedskih kron (milijon evrov). Ker so dobitniki trije, si bodo ta znesek enakovredno razdelili.
Nagrade bodo tako kot vsako leto podelili 10. decembra v Oslu in Stockholmu na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela.