Pomagali so tudi pastor hrvaške cerkve Sv. Cirila in Metoda v New Yorku Nikola Pašalić, pastor iz Connecticuta Milan Dimic in novomašnik Janez Arnež. Poseben pozdrav je veljal najstarejši faranki 99-letni Myri Hesch, maše in kasnejšega sprejema v newyorškem Athletic Clubu, kjer je v dvorano slavnih uvrščen tudi olimpionik Leon Štukelj, pa so se udeležili štirje veleposlaniki - slovenski veleposlanik v ZDA Božo Cerar, veleposlanik pri ZN Andrej Logar, avstrijski diplomat in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko ter veleposlanica v Nemčiji Marta Kos.
Poseben gost na sprejemu je bil tudi newyorški nadškof kardinal Timothy Dolan, ki je v izjavi za STA poudaril, da so Slovenci pomemben del čudovite raznolikosti v ZDA in newyorške nadškofije, kjer vsako nedeljo maše potekajo v 40 jezikih. "Imamo številne Slovence, njihove družine in soseske s trdim delom in tradicijami ter trdno katoliško vero. Aleluja in veselo obletnico vam želim," je dejal Dolan.
Nadškof Zore je v pridigi izrazil hvaležnost slovenskim frančiškanom in newyorški cerkvi za pomoč slovenskim izseljencem, ki so se najprej zatekli v nemško cerkev Sv. Nikolaja v East Villagu, nato pa si leta 1916 zgradili svojo cerkev. Opisal je zgodovino cerkve, ki se je začela s patrom Kazimirjem Zakrajškom in pohvalil Krizologa, ki jo vodi skoraj četrtino njenega obstoja.
Zore je poudaril, da so se Slovenci izseljevali zaradi preživetja in tudi iskanja demokratičnega okolja, zato se je zahvalil ZDA, da so jih sprejele, čeprav so s tem tudi nekaj pridobile. Majhen narod je dal pomemben prispevek ZDA in Zore je Slovencem povedal, da so lahko na to ponosni.
Po maši v prepolni cerkvi v East Villagu, kjer sta zbrane pozdravila Andrej Branc in Mojca Dusold, je Sergej Delak opisal zgodovino cerkve, moški pevski zbor iz Clevelanda Fantje na vasi je opravil koncert, pred odhodom na sprejem proti Centralnemu parku pa je skoraj 300 udeležencev maše iz New Yorka in okolice nazdravilo obletnici s šampanjcem.
Predstavnik mesta New York je v imenu župana Billa de Blasia je prebral posebno poslanico, ki je 16. oktober razglasila za dan slovenske cerkve Sv. Cirila v New Yorku. Svečan in zabaven sprejem v newyorškem Athletic Clubu je obogatil kardinal Dolan, ki je z veseljem sprejel darilo - slamnik, izdelan v Sloveniji. Podobne slamnike so na Manhattanu v 19. stoletju izdelovali slovenski priseljenci, predvsem Domžalčani.
Dolan se je zahvalil Slovencem za zvestobo katoliški cerkvi in izrazil upanje, da bo nekdanji misijonar v ZDA med ameriškimi domorodci Friderik Baraga kmalu razglašen za svetnika. Poudaril je, da se pri Slovencih počuti kot doma in jih ima rad ter je nanje ponosen. "Ste del čudovite tapiserije različnih narodov in veličastne raznolikosti katoliške cerkve v New Yorku, kjer vsako nedeljo maše potekajo v skoraj 40 jezikih."
Kardinalu je slovenski slamnik izročil podjetnik Emil Gaspari, navzoče je pozdravil veleposlanik Cerar, nagovor pa sta opravila tudi predstavnik sveta vlade za Slovence po svetu Ivan Kamin ter Silvester Lango, ki že dolga leta v cerkvi vodi kulturno uro.
Družina Branc in drugi prostovoljci na čelu s Tanyo Vajk iz Slovensko-ameriške zveze so poskrbeli, da je vse teklo brez zapletov, kulturni program pa so poleg Fantov na vasi obogatili tudi kvintet Jana Kusa ter Mitja in Rok Zupančič s harmoniko.
Slovenska cerkev v New Yorku je bila ustanovljena leta 1916 na pobudo patra Zakrajška, prva maša pa je potekala na ameriški dan neodvisnosti 4. julija. Stote obletnice julija ne bi bilo praktično praznovati, ker tudi newyorški Slovenci čez poletje radi pobegnejo pred vlažno vročino.
Cerkev je bila od samega začetka središke verskega in kulturnega ter družabnega življenja Slovencev v New Yorku in je to še danes. "Naša cerkev je še ena redkih etničnih, ki še vedno delujejo. Na sosednji cesti je poljska, potem ukrajinska, druge pa so se zaprle ali postale ameriške. Vztrajati v slovenskem duhu in kulturi v tej metropoli sveta je velik dosežek in kot pravijo, če ti uspe v New Yorku, ti uspe vsepovsod in nam je," je dejal Krizolog, ki je leta 1997 dokončal obnovo cerkvenega poslopja, da lahko čaka še naslednje obletnice.
V obdobju po slovenski osamosvojitvi država še ni bila takoj priznana in ni imela diplomatskih predstavništev. Cerkev je prevzela vlogo Slovenskega informacijskega centra. Danes tam poleg verskih obredov potekajo razne kulturne prireditve, koncerti, razstave, sprejemi in proslave za Slovence iz New Yorka in okolice.
"To, da je cerkev tule, ne pomeni nekega avanturizma slovenskih frančiškanov. Mi smo šli za našimi ljudmi, da jih oskrbimo duhovno in pomagamo," je dejal provincial Čuden. "Frančiškani imamo to v krvi, zato med nami in zdomci povsod vlada izredno domače vzdušje," je dejal in izrazil upanje, da bodo lahko še naprej vodili cerkev v New Yorku.
Njegove besede je potrdil tudi nadškof Zore, prav tako frančiškan, ki je pomoč izseljencem označil za eno od njihovih temeljnih poslanstev.
"Priseljence so sprejemali v pristaniščih, jim pomagali poiskati zaposlitev in streho nad glavo ter skrbeli za njihove duhovne potrebe. Hvaležen sem našim bratom, da so zaradi ljubezni do boga in ljudi šli tja, kjer so jih potrebovali," je povedal Zore, ki meni, da je Krizolog skupaj z dobrotniki, med njimi slovensko vlado, na osmi cesti v East Villagu naredili izjemen biserček lepote.
Za obletnico se je v New York na kratko vrnil tudi Janez Arnež, novomašnik iz Idrije, ki je bil rojen v New Yorku, kjer je s prostovoljnim delom pomagal ohranjati cerkev Sv. Cirila pri življenju.
Arnež je znanstvenik in pred odločitvijo za duhovniški poklic je bil univerzitetni profesor v Kentuckyju. "Ko sem deloval kot znanstvenik in postavljal jaslice v cerkvi, nisem razmišljal o duhovništvu, še manj pa, da bom tukaj kot novomašnik ob 100-letnici," je povedal Arnež in dodal, da je občutek izjemen.