Zakon BKA omogoča, da namesti vohunsko opremo v domovih, nadzoruje telefonske klice in namesti programsko opremo na računalnikih terorističnih osumljencev, da pridobi dostop do njihove elektronske pošte in druge spletne komunikacije.
Podpredsednik ustavnega sodišča Ferdinand Kirchhof je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal, da je zakon teoretično v skladu z ustavo, a da ga je policija v več primerih uporabila za "nesorazmerne intervencije". Zakon bodo zato morali popraviti do junija 2018, je odločilo sodišče. Obstoječe predpise lahko do takrat delno izvajajo z omejitvami.
Zakon je v ustavno presojo vložila skupina nemških politikov iz vrst socialdemokratov, Zelenih in liberalne stranke FDP, ki so trdili, da pooblastila BKA kršijo pravice posameznikov do zasebnosti. Še posebej so se obregnili ob dejstvo, da lahko BKA zbrane informacije posreduje domačim in tujim obveščevalnim službam, zato so terjali zakonodajne spremembe.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je včeraj dejal, da se z odločitvijo ustavnega sodišča ne strinja, da pa jo bodo kljub temu spoštovali in uresničili. Ocenil je, da zahtevane spremembe ne bodo olajšale boja proti mednarodnemu terorizmu ter da je potrebno "ohraniti in celo razširiti" izmenjavo podatkov z mednarodnimi partnerji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
De Maiziere je že lani branil to zakonodajo, ker da je oblastem omogočila preprečitev več terorističnih napadov na nemškem ozemlju. Prav tako je trdil, da je število osumljencev pod nadzorom zelo majhno.