"Ljudjem, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, v Nemčiji nudimo varnost in zaščito," je de Maiziere dejal za časnik Bild am Sonntag. "A to istočasno pomeni, da tiste, ki ne iščejo te zaščite, na meji zavrnemo. Nihče, ki ne želi zaprositi za politični azil v Nemčiji in želi vanjo vstopiti nezakonito, nima pravice biti tu," je poudaril notranji minister.
Po njegovih besedah je policija na meji letos doslej zavrnila po okoli 200 migrantov na dan. Med njimi so tudi tisti, ki želijo za azil zaprositi v drugih evropskih državah. Kljub zimi v Nemčijo vsak dan vstopi okoli 2000 migrantov.
Tem pa v zveznih deželah Bavarska in Baden-Württemberg odvzamejo premoženje, da bi poskrbeli za njihovo oskrbo. Podoben ukrep je sicer pred kratkim sprejela Danska, na katero se je vsul plaz kritik.
Po pisanju Bilda, ki se sklicuje na navedbe bavarskega notranjega ministra Joachima Herrmanna, na Bavarskem migrantom odvzamejo gotovino in premoženje nad vrednostjo 750 evrov, če se pričakuje, da se bodo migranti vključili v nemški sistem socialne pomoči.
V Baden-Württembergu pa migrantom odvzamejo premoženje nad vrednostjo 350 evrov. Nemška zakonodaja sicer omogoča, da lahko država od prosilcev za azil, tako kot pri prejemnikih socialne pomoči, zahteva, da najprej porabijo svoje premoženje, šele nato so lahko deležni pomoči.
Predstavnica nemške vlade za migracije, begunce in integracijo Aydan Özoguz je sicer za Bild dejala, da morajo prosilci za azil pred vložitvijo prošnje za finančno ali drugačno pomoč načeloma najprej porabiti svoje premoženje, kamor sodi tudi družinski nakit.
Medtem se tudi v Nemčiji krepijo mnenja, da bi bilo zaradi neučinkovitega varovanja evropske zunanje meje v luči nadaljevanja migrantskih tokov treba iz schengenskega območja izključiti Grčijo.
Tudi bavarski notranji minister Herrmann ne izključuje te možnosti. A nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je danes poudaril, da izključevanje posameznih držav iz schengna ne bo nikomur pomagalo, še najmanj pa bi prispevalo k zmanjšanju števila migrantov. Je pa poudaril, da mora Grčija hitreje kot doslej pri vprašanju migracij prispevati svoj delež.
Skupina odvetnikov je medtem na ustavno sodišče v mestu Karlsruhe vložilo ustavno pritožbo zoper migrantsko politiko nemške zvezne vlade. Od sodišča terjajo, naj odločitev kanclerke Angele Merkel o odprtju nemških mej 4. septembra 2015 oceni za protiustavno. Sporno jim je, da Merklova ni izvajala dublinske uredbe in nemških azilnih pravil.
"Kanclerka s svojo politiko ne sme zapustiti okvirjev zakonov, ki so ji jih volivci predložili preko parlamenta," so zapisali odvetniki v pritožbi.