Nemčija z načrtom za hitrejši izgon obsojenih tujcev

Napadi, ki so jih migranti izvedli na ženske na silvestrsko noč v Kölnu, so močno razburile Nemčijo in tudi ostalo Evropo, predvsem pa so okrepili nasprotovanje politiki odprtih vrat do beguncev. Tudi kanclerka Angela Merkel se je zavzela, da ti zločini ne bi smeli ostati nekaznovani.

Glede na predloge, ki sta jih predstavila ministra, bi izgon doletel vse tujce, ki bi bili zaradi povzročitve telesne poškodbe, umora, posilstva, spolnega napada ali požiga obsojeni na več kot leto dni zaporne kazni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Dosedanja zakonodaja je ukrep deportacije predvidevala za izrečene kazni za ta kazniva dejanja nad dve leti zapora. Zdaj bi načeloma izgon izvedli tudi za pogojne kazni.

S 1. januarjem je sicer v Nemčiji začela veljati strožja zakonodaja, ki omogoča tudi tehtanje "interesa države do deportacije" v primeru kriminalnih dejanj tujega državljana in njegovega "interesa do bivanja v državi zaradi npr. bivanja z družino, še navaja dpa.

"To je težak, a pravi odgovor države," je dejal de Maiziere in dodal, da bi ti predlogi lahko predstavljali tudi temelj prepotrebne pravosodne reforme v Nemčiji. Maas pa je dodal, da morajo v Nemčiji kriminalce konsistentno kazensko preganjati.

Ministra sta še napovedala, da bosta zakonski osnutek predstavila čim prej. De Maiziere ga želi predstaviti vladi še ta mesec.

Tudi kanclerka je menila, da bi moral ta zakon začeti veljati čim prej, in se zavzela, da bi ga bundestag sprejel po hitrem postopku.

Poleg tega naj bi nemška vlada pospešila tudi sprejemanje zaostrene zakonodaje glede spolnih napadov, ki je v parlamentarni obravnavi že od poletja. V luči napadov v Kölnu pa vladajoča koalicija razpravlja tudi o uvedbi minimalnih zahtev za bivanje za priznane begunce, da bi se tako izognili getoizaciji in koncentraciji večjega števila beguncev na manjšem območju, še navaja dpa.

Nemčija je v lanskem letu sprejela preko 1,1 milijona prosilcev za azil in je najbolj obremenjena evropska država z begunci. Zaradi tega dejstva je vse več trenj znotraj vladne koalicije, pa tudi znotraj krščanskih demokratov pod vodstvom Merklove.