Maše zadušnice v hamburški katedrali sv. Mihaela se je udeležilo okoli 1800 gostov, med njimi tudi Merklova in predsednik države Joachim Gauck.
Na pogreb so prišli tudi številni gostje iz tujine, med njimi Schmidtov dolgoletni prijatelj, bivši francoski predsednik Valery Giscard d'Estaing, nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, bivši italijanski predsednik Giorgio Napolitano in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Merklova je med mašo dejala, da bo Schmidt vsem manjkal in da njegova smrt deluje neresnično. Po besedah Merklove si je Schmidt pridobil veliko spoštovanja, predvsem s pripravljenostjo, da se spopade z najtežjimi nalogami. Pripravljen je bil tudi plačati visoko ceno za svoja prepričanja, upiral pa se je vsaki obliki slepih ideologij, je še dejala Merklova in poudarila, da je Schmidt "gorel za demokracijo".
Helmut Schmidt je umrl 10. novembra na svojem domu v Hamburgu v starosti 96 let. Socialdemokratski politik je nekdanjo Zahodno Nemčijo vodil v letih 1974-1982, ko se je ta uveljavila kot globalna gospodarska velesila. To so bila obenem težka leta, ki jih je zaznamovalo krvavo nasilje skrajnih levičarjev Frakcije rdeče armade (Raf) in obenem hladna vojna.
Po umiku iz aktivne politike se je Schmidt leta 1983 kot soizdajatelj in kasneje izvršni direktor pridružil priznanemu političnemu tedniku Zeit. V letih, ki so sledila, je poleg tega napisal več kot 30 knjig. Vse do konca je zaradi svojega ostrega jezika ostal priljubljen sogovornik tako nemških časnikov kot televizij.