Ne samo Slovenijo, Bruselj svari tudi Nemčijo, Italijo in Avstrijo

Nemčija mora storiti več za zdravje evropskega gospodarstva, Italija mora zmanjšati dolg, Avstrija pa bo morala plačati kazen zaradi statističnih nepravilnosti. V Bruslju izpostavljajo tudi problem slabih posojil in dohodkovne neenakosti.

Največje evropsko gospodarstvo bi moralo pomagati partnerjem in znižati velik presežek na tekočem računu, se glasi novo bruseljsko sporočilo Berlinu, ki je že vseskozi pod pritiski, naj okrepi domače naložbe ter s tem potrošnjo in uvoz.

"V nemškem primeru spet vidimo, da zelo velik presežek na tekočem računu ni zdrav za gospodarstvo in poleg tega ustvarja znatna gospodarska in politična izkrivljanja za celotno območje evra," je opozoril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici.

Presežek na tekočem računu je bil v Nemčiji lani rekordno visok - 8,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V skladu z evropskimi pravili članice v triletnem obdobju ne bi smele preseči povprečja šestih odstotkov BDP.

Tudi novi ameriški predsednik Donald Trump je pred časom Berlinu očital, da izkorišča unijo in šibak evro za okrepitev izvoza, kar ni pošteno do ZDA.

Bruselj je včeraj posredoval tudi ostro opozorilo Italiji. Če država ne bo do konca aprila ustrezno ukrepala za zmanjšanje ogromnega javnega dolga z dodatnimi strukturnimi ukrepi v vrednosti 0,2 odstotka BDP, bo komisija znova sprožila postopek.

Podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, pristojen za evro, je ob tem opozoril, da so stroški zaradi potresov in migracij pri tem že upoštevani in da torej Italija ne more računati na popuščanje zaradi tega. Komisija bo o tem znova odločala spomladi.

Za Avstrijo pa je komisija včeraj predlagala 29,8 milijona evrov kazni zaradi nepravilnosti v povezavi s statističnimi podatki o javnem dolgu in primanjkljaju med letoma 2008 in 2013, ki so posledica hude malomarnosti vladnih služb v zvezni deželi Salzburg.

Ta sporočila sodijo v sklop zimskega pregleda izvajanja evropskega semestra, cikla tesnega usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik članic pod budnim očesom Bruslja, ki ga je unija uvedla leta 2011 v kriznih časih, da bi preprečila nove krize.

Sveženj vključuje poročila o stanju v posameznih članicah, razen v Grčiji, ki jo pozorno spremljajo že v okviru programa pomoči, ocene makroekonomskih neravnotežij v trinajstih članicah, tudi Sloveniji, ter poročilo o prenosu fiskalnega pakta v nacionalne zakonodaje.

Dombrovskis je med glavnimi ugotovitvami tega pregleda včeraj izpostavil velik delež slabih posojil v več članicah. Kljub boljši formi finančnega sektorja obstajajo žepi šibkosti v bančnih sektorjih, vključno z velikim deležem slabih posojil, je opozoril.

Ob tem je podpredsednik komisije napovedal, da bo problem slabih posojil tema neformalnega zasedanja finančnih ministrov EU aprila na Malti, saj EU potrebuje koherentno strategijo na tem področju.

Slovenija po navedbah Bruslja delež slabih posojil razmeroma hitro zmanjšuje - z 18,4 odstotka v letu 2014 se je do novembra lani zmanjšal na 11,3 odstotka. Ta trend pa naj bi se nadaljeval tudi v prihodnje.

Še eden v nizu problemov, ki so jih izpostavili v Bruslju, je dohodkovna neenakost. Visoka brezposelnost, revščina in neenakost so v nekaterih državah po gospodarski in finančni krizi zdaj ključni problemi, izpostavljajo v komisiji.

Slovenija ima po navedbah komisije eno najnižjih ravni dohodkovne neenakosti v EU; še naprej pa se znižuje tudi število ljudi na pragu revščine in socialne izključenosti.