Njegov odvetnik Vadim Kobzev je danes sporočil, da bo na sodišču v sredo potekala obravnava, potem ko je ruski preiskovalni odbor, ki preiskuje hude zločine, julija lani odprl preiskavo proti Navalnemu zaradi obrekovanja veterana druge svetovne vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V promocijskem videu je veteran takrat podprl ustavna dopolnila, ki so bila lansko poletje sprejeta in omogočajo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, da ostane na položaju do leta 2036. Navalnega preiskujejo zaradi obrekovanja, ker je "diskreditiral čast in dostojanstvo" veterana, ko je na Twitterju sodelujoče v videu označil za "sramoto države", izdajalce ter "ljudi brez vesti". Preiskavo so po odhodu Navalnega v Nemčijo ustavili, sedaj pa znova odprli.
Navalni je v priporu od nedelje, ko so ga po vrnitvi iz Nemčije priprli na moskovskem letališču, ker da je kršil določila pogojne zaporne kazni iz leta 2014, ker se dvakrat na mesec ni javljal ruskim zaporniškim oblastem.
Navalni, ki je bil lani avgusta zastrupljen z novičokom na poti iz Sibirije v Moskvo, se je v Nemčiji zdravil in tudi okreval po zastrupitvi, za katero krivi ruske oblasti. Te vpletenost zanikajo.
V ponedeljek so mu na improviziranem sodišču na policijski postaji v Moskvi odredili 30 dni pripora do 15. februarja. Prepeljali so ga v moskovski zapor, kjer je zaradi pandemije covida-19 sedaj v 14-dnevni karanteni. Njegov odvetnik Kobzev je danes za radio Eho Moskve dejal, da še ni jasno, ali bo zaradi karantene Navalni na obravnavi v sredo sploh lahko prisoten oziroma ali bo sodeloval preko video povezave.
Dodal je, da vojnega veterana, ki je vložil tožbo, na obravnavi ne bo, saj je preiskavo zahteval brez lastne udeležbe v postopkih. Zaradi obrekovanja je sicer v Rusiji zagrožena kazen do pet milijonov rubljev (56.000 evrov) in do pet let zapora.
Na sodišču pa naj bi se 2. februarja začela obravnava, na kateri bodo odločili, ali bodo pogojno kazen na tri in pol leta zapora zaradi prevar iz leta 2014 Navalnemu spremenili v dejansko zaporno kazen.
Navalni in njegovi podporniki vztrajajo, da sta oba primera politično motivirana.
Po prijetju Navalnega se iz sveta vrstijo pozivi k njegovi izpustitvi. Med drugim so k temu pozvale ZDA, EU, Nemčija in Francija, pa tudi visoki komisariat ZN za človekove pravice.