Z novim akcijskim načrtom pripravljenosti bo Nato krepil kolektivno obrambo. V okviru sil za hitro posredovanje (NRF) bo Nato vzpostavil tudi "bojno konico", v kateri bo več tisoč vojakov, ki bodo sposobni "izjemno hitrega posredovanja v samo nekaj dneh", je povedal generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen.
S tem bodo pomembno okrepili obrambne zmogljivosti Nata in "poslali jasen znak potencialnemu agresorju" - predvsem Rusiji - da se bo soočil s celotnim zavezništvom, če bo napadel enega člana.
To je tudi odgovor zavezništva na poslabševanje varnostnega položaja v svetu, ko "Rusija napada Ukrajino, se na Bližnjem vzhodu dvigujejo nasilni skrajneži, v Severni Afriki pa se povečuje nestabilnost". Akcijskim načrt pripravljenosti bo zavezništvo okrepil in ga naredil robustnejšega, je prepričan Rasmussen.
Na vzhodu zavezništva bo Nato tudi vidno okrepil svojo prisotnost s pogostejšim letalskim patruljiranjem nad baltskimi državami, z nizom vojaških vaj na Baltiku in Poljskem, okrepila pa naj bi se tudi prisotnost vojaških ladij v Baltskem in Črnem morju.
Vendar bo pri tem šlo za redne rotacije sil, ne za stalno namestitev. Nato bo tako vztrajal pri zavezah iz dogovora z Rusijo leta 1997, da na nekdanjem območju Varšavskega pakta ne bo namestil stalnih sil, pa čeprav Rusija, kot je dejal Rasmussen, ta določila grobo krši.
Podrobnosti "bojne konice" sicer še niso določene, se pa načrti že oblikujejo, je še povedal Rasmussen. Po njegovih besedah bo šlo za enoto "več tisoč" kopenskih vojakov, ki jih bodo podpirale letalske in pomorske sile ter specialne enote.
Glede na načrte naj bi "bojno konico" predstavljala brigada z okoli 3000 do 5000 vojakov. Prvi bataljon z okoli 800 vojaki naj bi bil sposoben na krizno območje oditi že v dveh dneh, v do petih dneh pa še celotna brigada.
To naj bi bila predhodnica Natovih sil NRF, ki, čeprav so "sile za hitro posredovanje", vseeno potrebujejo več časa za namestitev. Standard za namestitev prvih 13.000 vojakov sil NRF je pet do 30 dni, dodatnih 40.000 pa v šestih mesecih.
To pa po mnenju Nata ni več dovolj hitro, saj je npr. Rusija pri priključitvi Krima cilje izpolnila praktično v vsega nekaj dneh. Tudi pri nemirih v mestih na vzhodu Ukrajine, ko je prihajalo do zasedb upravnih stavb in podobnih dejanj, bi po mnenju analitikov to teoretično lahko zelo hitro ustavili, če bi se lahko hitro odzvali.
Da pa bi "bojna konica" lahko začela delovati tako hitro, bi morala imeti na terenu že vnaprej pripravljeno vso logistično podporo, da bi, kot se je izrazil Rasmussen, lahko "potovali lahko, a udarili močno". To pomeni, da bi na terenu v skladiščih vseskozi v stanju visoke pripravljenosti imeli pripravljeno orožje, strelivo, vozila in drugo opremo.
V stalni pripravljenosti bi bili tudi trije generalštabi Nata, ponekod pa bi morali prilagoditi tudi letališča in drugo infrastrukturo, da bi lahko omogočili tovrsten koncept nameščanja. To bo seveda prineslo znatno večje stroške delovanja.
Načeloma naj bi bila "bojna konica" sposobna delovati vsepovsod na območju članic Nata, a za začetek naj bi jo uporabili predvsem na območju Vzhodne Evrope. Kot je povedal Rasmussen, še ni določeno, kje naj bi postavili infrastrukturo za prihod teh sil, so pa po njegovih besedah pripravljenost za to že izrazile baltske države, Poljska in Romunija.
Zlasti v baltskih državah se bojijo "ukrajinskega scenarija", ko je Moskva "priskočila na pomoč" tamkajšnjim ruskim prebivalcem, ker da so jim kršene pravice - v Latviji je namreč 37 odstotkov prebivalstva ruskega porekla, v Estoniji pa četrtina.
Poleg tega so se voditelji 28 članic zveze Nato dogovorili, da obrnejo trend zmanjševanja obrambnih proračunov in dosežejo dogovorjeni delež dveh odstotkov bruto domačega proizvoda v naslednjih desetih letih. To je po besedah Rasmussena močna politična obljuba, saj jo je prvič dalo vseh 28 predsednikov vlad in držav članic.
Kot je opozoril, je "zdaj očitno, da naše varnosti ne moremo imeti za samoumevno". "Morali bomo vlagati več v našo obrambo in varnost," je dejal Rasmussen.
V zadnjih petih letih je Rusija povečala svoje obrambne izdatke za 50 odstotkov, članice Nata pa v povprečju zmanjšale za 20 odstotkov. "Očitno to ne more trajati v nedogled," je opozoril generalni sekretar Nata.
Kot je še poudaril generalni sekretar, so se voditelji članic tudi strinjali, da mora priti do bolj uravnotežene delitve bremen znotraj zavezništva. Cilj dveh odstotkov BDP namreč dosegajo oz. presegajo le štiri države - ZDA (3,47), Grčija (2,15), Velika Britanija (2,14) in Estonija (2,01). Slovenija je med 28 članicami na 19. mestu z 1,06 odstotka BDP za obrambni proračun.
Odhajajoča slovenska premierka Alenka Bratušek je že v četrtek v izjavi za STA podprla načrt povečevanja obrambnih izdatkov. "Odkar vodim vlado, je bila moja velika skrb, da so vojaki, ki so na terenu, imeli popolno in najboljšo opremo. Z boljšo gospodarsko situacijo se bo mogoče tudi tukaj dalo zagotoviti nekaj več denarja. Varnost pa nikoli ne sme biti vprašanje za vojake na terenu," je dejala.