Globalno segrevanje se je v zadnjih letih upočasnilo, a za zdaj ni jasno, zakaj je temu tako. V 21. stoletju se sicer toplogredni plini še naprej kopičijo v atmosferi, tako kot so se tudi v 20. stoletju, a povprečje globalnih temperatur zraka je nehalo naraščati skupaj z vsebnostjo toplogrednih plinov v atmosferi, pojasnjujejo v Nasi.
V študiji so upoštevali številne procese na kopnem, v zraku in na morju; ena izmed teorij, zakaj se globalno segrevanje zaustavlja, je bila tudi ta, da spodnja polovica oceanov prevzema del toplote. A dokazi za to teorijo so šibki.
Nasini znanstveniki so analizirali satelitske posnetke in izmerjene temperature oceanov med letoma 2005 in 2013. Odkrili so, da se voda v oceanih globlje od približno dveh kilometrov pod gladino ne segreva znatno. Temperatura v plasteh nad dvema kilometroma pa se sicer še naprej segreva, a po ocenah Nase ne dovolj, da bi se v tem skrival razlog za počasnejše segrevanje ozračja.
Ob tem je soavtor študije Josh Willis opozoril, da se "morska gladina še vedno dviga" in da študija nikakor ne želi zanikati fenomena podnebnih sprememb. Znanstveniki si prizadevajo razumeti vse najmanjše podrobnosti procesov, ki se dogajajo.
Ta študija je prva, ki je teorijo o upočasnjevanju segrevanja ozračja zaradi segrevanja vode v morskih globinah preskusil tako s satelitskimi posnetki kot tudi z neposrednimi meritvami temperatur zgornjih plasti oceanov. Znanstveniki so spremljali temperaturo morske gladine s pomočjo mreže 3000 plavajočih temperaturnih sond.
"Globino oceanov je težje izmeriti," je dejal vodilni avtor študije William Llovel. "Kombinacija satelitskih posnetkov in neposrednih temperaturnih podatkov nam dajejo vpogled v to, koliko je gladina morij narasla zaradi segrevanja oceanskih globin. Odgovor je - ne veliko," je dodal.
Nasa sicer s številnimi sateliti med drugim spremlja zemeljske spremembe s kopnega, iz zraka in iz vesolja. Obenem razvija nove načine za opazovanje in preučevanje medsebojno povezanih naravnih sistemov Zemlje.