Nasa se vrača na Luno

Modul Orion bo raketa SLS najprej umestila v Zemljino orbito, nato pa bo po uporabi gravitacijskega polja Zemlje za pridobitev hitrosti zapustil orbito ter začel večdnevno potovanje proti Luni.

Ko se bo Luni približal na približno 100 kilometrov, bo izvedel t. i. translunarno insercijo, kar pomeni, da se bo utiril v Lunino orbito. In ko bo prvič obkrožil Luno, bo imelo človeštvo po 54 letih znova priložnost uzreti Zemljo, kako vzhaja izza Luninega površja.

Nato bo Orion prižgal motor servisnega modula, ki ga je razvila Evropska vesoljska agencija, ter se - tokrat s pomočjo Lunine gravitacije - iztiril iz Lunine orbite in odpotoval nazaj na Zemljo. Ob vstopu v Zemljino atmosfero bo kapsula potovala s hitrostjo okoli 40.000 kilometrov na uro, kar bo do skrajnosti obremenilo njen toplotni ščit, ki bo izpostavljen temperaturam nad 2700 stopinj.

Nato se bodo v kratkem zaporedju odprli trije sistemi padal, ki bodo plovilo stabilizirali in ga upočasnili pred načrtovanim vodenim pristankom v oceanu.

Drugi polet, ki je predviden za maj 2024, bo posadko popeljal v drugačno orbito in preizkusil sisteme kapsule Orion, tokrat že z ljudmi na krovu. Raketa SLS pa se bo razvila iz začetne konfiguracije, ki lahko na Luno pošlje dobrih 26 ton, do končne konfiguracije, ki bo imela kapaciteto vsaj 45 ton.

Vrhunec misij Artemis bo predstavljala misija Artemis III, ki vključuje tudi pristanek na Luni. Ta je bil sicer prvotno predviden že za leto 2024, zdaj pa je preložen vsaj na leto 2025. Na misiji bodo štirje astronavti v modulu orion poleteli v Lunino orbito, nakar se bosta dva astronavta preselila na pristajalni modul Starship podjetja SpaceX, ki bo nato pristal na Luni.

Ta tehnično izredno zahteven manever bo zahteval tudi večkratno izstrelitev modulov Starship, ki bodo pred tem pristajalni modul napolnili z gorivom. V tem trenutku še ni jasno, kakšna bo notranjost pristajalnega modula, saj je v bližnji prihodnosti predvideno samo testiranje skeleta modula.

"V okviru testiranja pristajalnega modula Starship bomo preizkušali samo pristajalne funkcije plovila," je pojasnila vodja Nasine ekipe za pristajalni modul Lisa Watson-Morgan. Testiranje vzletnega sistema, s katerim bi se ta dejansko vrnil nazaj na Zemljo, ni predvideno. Test modula je sicer trenutno načrtovan za leto 2024, le eno leto pred načrtovanih pristankom ljudi na Luni.

Misija Artemis je simbol ameriških vesoljskih ambicij, ima pa tudi visoko ceno: 4,1 milijarde dolarjev za vsako od izstrelitev, je na začetku leta v ameriškem kongresu razkril generalni inšpektor agencije Nasa Paul Martin.

Nasa želi v naslednjih dveh desetletjih vzpostaviti stalno prisotnost na Luni in jo uporabiti kot poligon za preizkušanje tehnologij, potrebnih za misijo na Mars. ZDA so sicer svoje astronavte nazadnje poslale na Luno med letoma 1969 in 1972, po tem letu pa človeških pristanov na našem edinem naravnem satelitu ni bilo.