Upravitelj Nase Charles Bolden je v Kennedyjevem vesoljskem centru v Cape Canaveralu na Floridi navdušeno razglasil zmagovalca natečaja in se zahvalil predsedniku ZDA Baracku Obami za podporo. Obama mu je dejal, da si največja država na svetu ne more dovoliti, da je odvisna od druge države za pot v vesolje.
ZDA so glede človeških posadk to bile vse od leta 2011, ko so se upokojili raketoplani. Astronavti so do Mednarodne vesoljske postaje (ISS) potovali z ruskimi raketami sojuz in to za zasoljeno ceno. Sedež stane 71 milijonov dolarjev in Nasa je na leto poslala z Rusi na ISS povprečno štiri astronavte.
Cena poleta z raketami ameriške izdelave naj bi bila precej cenejša. SpaceX ocenjuje, da bo sedež za astronavta pri njih stal 20 milijonov dolarjev. Prvi ameriški človeški polet proti ISS naj bi se obnovil leta 2017, vendar pa je Bolden zagotovil, da zaradi uresničitve cilja ne bodo tvegali pri varnosti.
Šele 12 let star SpaceX je opravil prvi uspešen vesoljski polet leta 2010, od leta 2012 pa oskrbuje s tovorom ISS. Uporablja lastne rakete Falcon 9 in kapsule "zmaj". Za človeško posadko je SpaceX izdelal kapsulo "zmaj 2", ki lahko na postajo ponese sedem članov posadke.
Ustanovitelj podjetja SpaceX Elon Musk je bil navdušen, zelo zadovoljni pa so tudi pri Boeingu, kjer so poudarili, da so bili poleg pri vseh ameriških človeških poletih v vesolje od samega začetka. Boeing izdeluje kapsulo CST-100, ki jo bo v vesolje ponesla raketa Atlas V.
Nasa je trem udeležencem natečaja doslej izplačala več 100 milijonov dolarjev za razvoj plovil, Boeing pa bo sedaj dobil še 4,2 milijarde, SpaceX pa 2,6 milijarde dolarjev. Podjetji bosta morala opraviti najmanj dve in največ šest poletov s človeško posadko na ISS. Izstrelitve bodo v Kennedyjevem centru.
Podjetje Orbital Sciences, ki prav tako kot SpaceX pošilja tovor na ISS, se ni udeležilo natečaja, poraženi Sierra Nevada Corp. pa je razvijal mini raketoplane in čaka na uradno obrazložitev zavrnitve.
Nasa je tovorno in sedaj tudi človeško oskrbovanje ISS predala zasebnim podjetjem, sama pa se osredotoča na globlje vesolje. V načrtih je tudi človeška pot do planeta Mars.