"Natančne časovnice še ni (...) a lahko govorimo o skorajšnji mednarodni intervenciji proti režimu. Gre za vprašanje dni in ne tednov," je o posredovanju razkril član političnega odbora Sirske nacionalne koalicije Ahmad Ramadan.
"Bilo je več sestankov med koalicijo, uporniško Svobodno sirsko vojsko in zavezniškimi državami, na katerih je razprava tekla o morebitnih tarčah," je še pojasnil. Po navedbah Ramadana so se na seznamu med drugim znašla letališča, vojaška oporišča in skladišča orožja.
Ameriška televizija NBC je medtem poročala, da bi ZDA lahko raketne napade na Sirijo sprožile že v četrtek. Ofenziva bo po navedbah visokega vladnega vira, ki ni želel biti imenovan, trajala več kot tri dni in bo omejena na točno določene cilje. Napad naj bi bil bolj opozorilo sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu kot pa poskus zdesetkati vojaške kapacitete režima.
Zahodne države se pri opcijah posredovanja v Siriji po pisanju medijev spogledujejo predvsem s tremi - raketnimi napadi, letalskimi napadi in pa vdorom tujih vojakov. Slednja možnost je sicer daleč najmanj verjetna. Izrecno jo je tudi že večkrat zavrnil Obama.
Sicer se Obama, na odločitev katerega trenutno vsi čakajo, o posredovanju doslej še ni jasno izrazil. Kot je v torek sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, ameriški predsednik še vedno tehta možnosti odziva na napad s kemičnim orožjem.
Razprava se sicer ne osredotoča več na vprašanje, ali je bilo pri Damasku uporabljeno kemično orožje, pač pa na to, kakšen bi bil primeren odgovor, je dejal Carney. Za kogar koli, ki do tega vprašanja pristopi logično, namreč "ne bi smelo biti dvoma, da je sirski režim odgovoren za uporabo kemičnega orožja 21. avgusta na obrobju Damaska".
Cilj morebitnega napada bi bil sicer po njegovih besedah pokazati, da je uporaba kemičnega orožja "nesprejemljiva", saj pomeni kršitev mednarodnih norm. Nikakor pa vojaški napad ne bi bil namenjen zamenjavi režima v Siriji, je zagotovil Carney. To so že pred njim zatrdili v Londonu, tako premier David Cameron kot njegov namestnik Nick Clegg.
Ameriški državni sekretar John Kerry in obrambni minister Chuck Hagel sta medtem v torek in ponedeljek večkrat dala vedeti, da so ameriške sile pripravljene na začetek napadov na Sirijo, če se za to odloči Obama.
ZDA so se v zvezi s Sirijo podale v obsežno diplomatsko akcijo. Kerry je v zadnjih petih dneh o Siriji med drugim govoril z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom ter zunanjimi ministri zaveznic Velike Britanije, Francije, Kanade, Turčije, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov in Jordanije. V stikih je bil tudi z visokimi uradniki Nata, EU in Arabske lige, govoril je s kolegoma iz Sirije in Rusije. Po navedbah diplomatov gre za posvetovanja o primernem odgovoru na dogajanje v Siriji.
V jordanskem Amanu se je medtem v torek končal dvodnevni sestanek visokih vojaških predstavnikov nekaterih zahodnih in muslimanskih držav, na katerem so razpravljali o Siriji. Po navedbah neimenovanega predstavnika jordanske vojske so na sestanku dosegli "soglasje" glede morebitnega vojaškega posredovanja v Siriji. "Če bo mednarodna skupnost prisiljena posredovati v Siriji, bi bili omejeni raketni napadi najodgovornejši odgovor," je pojasnil.
Vojaški poveljniki iz desetih držav - ZDA, Velike Britanije, Francije, Italije, Nemčije, Kanade, Savdske Arabije, Katarja, Turčije in Jordanije - niso določili časovnice za napade, so se pa strinjali, da bi lahko vojaško akcijo pripravili že ta teden.
Iz Velike Britanije so nato sporočili, da britanska vojska že pripravlja načrt za vojaško posredovanje v Siriji, Cameron pa je celo poslance predčasno poklical s poletnih počitnic na izredno sejo parlamenta o morebitni vojaški intervenciji v Siriji. Ta bo potekala v četrtek.
Francoski predsednik Francois Hollande je medtem dejal, da je Francija "pripravljena kaznovati" tiste, ki stojijo za domnevnim kemičnim napadom v Siriji. Nemčija in Italija sta na drugi strani izpostavili, da sta v posredovanje pripravljeni iti le z mandatom Združenih narodov.
EU o Siriji še nima jasno izoblikovanega stališča. Zunanji ministri članic unije naj bi ga skušali sodeči na neformalnem zasedanju prihodnji teden v Vilni. Unija je v torek tako zgolj najostreje obsodila kakršne koli napade na predstavnike ZN, ki v Siriji preiskujejo domnevni napad s kemičnim orožjem.
Bolj odločna pa je bila Arabska liga. V Kairu je namreč potekalo zasedanje stalnih delegatov lige, ki so ocenili, da Asadov režim nosi "celotno odgovornost" za napade 21. avgusta. Odločitev ni bila enotna, saj sta Irak in Alžirija k odločitvi izrekla pomisleke, Libanon pa se je pri glasovanju vzdržal.
V prid posredovanju, tudi brez mandata ZN, se je v torek izrekla Turčija, saj je turški zunanji minister Ahmet Davutoglu opozoril, da je domnevni napad s kemičnim orožjem v Siriji zločin proti človečnosti, ki ne sme ostati nekaznovan.
ZDA in njihove zaveznice pa je pred vojaškim posredovanjem v Siriji po drugi strani znova posvarila Rusija. Namestnik premiera Dmitrij Rogozin je zahodnim državam očital, da se v islamskem svetu obnašajo kot "opica z granato". Dodal je, da bi lahko imelo posredovanje v Siriji "katastrofalne posledice" za regijo, zato je pozval k "razsodnosti".
Sirski zunanji minister Valid Mualem je Zahod nazaj posvaril, da se bo Sirija v primeru napada iz tujine branila. "Imamo dve možnosti: Da se predamo ali da se branimo z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo. Druga možnost je najboljša: Branili se bomo," je zatrdil zunanji minister.
Dejstva napada, ki se je zgodil 21. avgusta, sicer še naprej preiskujejo inšpektorji ZN, ki so jih v ponedeljek ob obisku območja domnevnega napada s kemičnim orožjem napadli ostrostrelci. V torek so nato obisk območja iz varnostnih razlogov odpovedali, tja pa naj bi odšli danes. ZDA so sicer že ocenile, da so inšpektorji prepozni in da so dokazi medtem že izginili.