Haaški obtoženec in nekdanji politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić bi lahko izgubil premoženje zaradi poplačila odškodnin žrtvam zločinov v BiH, za katere naj bi bil odgovoren. Kot poroča sarajevski časnik Dnevni avaz, naj bi bil Karadžić dolžan okoli 4,5 milijarde dolarjev skupini ljudi, ki ga je tožila pred sodišči v ZDA.
Žrtve vojne v BiH, ki so našle zatočišče v ZDA, naj bi na ameriških sodiščih sprožile sodne procese proti Karadžiću in dobile milijonske odškodnine. Ameriška sodišča pa sedaj zahtevajo izplačilo teh sredstev. To je za Dnevni avaz potrdil prvi namestnik visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Raffi Gregorian. Kot je dejal, je Karadžić pred leti izgubil več postopkov na ameriških sodiščih, ki so ga obsodila organiziranja taborišč, v katerih so ženske sistematično posiljevali.
Karadžića je v ZDA leta 1993 prek Ameriškega centra za ustavne pravice (ICCR) najprej tožila skupina več kot desetih ljudi. Skupina je Karadžića tožila za genocid, vojne zločine in zločine proti človečnosti, vključno z organiziranjem sistematičnih posilstev.
Pri tem se je sklicevala na Statut o deliktih tujcev (Alien Tort Statute) iz leta 1789, ki tujcem omogoča vlaganje tožb na ameriških sodiščih proti ljudem, ki so kjerkoli po svetu kršili človekove pravice. Porota je septembra 2000 sprejela odločitev, ki nalaga izplačilo 4,5 milijarde dolarjev odškodnine žrtvam. Proti Karadžiću je tožbo leta 1994 nato vložila še neka druga skupina žrtev.
Karadžić tako po besedah Gregoriana žrtvam dolguje več milijard dolarjev. Zaradi tega je vsa njegova premična in nepremična lastnina v BiH tako pomembna tako za urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti kot sile Eufor, ki so v ta namen nedavno celo premerile njegovo hišo na Palah. Sedaj naj bi razmišljali o možnostih za zasego te lastnine, s čimer bi nato žrtvam izplačali delno ali vsaj simbolično odškodnino, je za Dnevni avaz še povedal Gregorian.
Pod drobnogledom bi se po poročanju Dnevnega avaza lahko znašla tudi lastnina vseh Karadžićevih bližnjih svojcev in mreže ljudi, ki mu je nudila podporo. Po navedbah Gregoriana so Karadžićevi svojci srce mreže, ki je pomagala in pomaga pri skrivanju vojnih zločincev. Zaradi tega so na črni listi ZDA in EU, to stanje pa se ne bo spremenilo, dokler Karadžić ne bo v Haagu, je po poročanju Dnevnega avaza še povedal Gregorian.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak je medtem po poročanju medijev v BiH sporočil, da bo o vrnitvi dokumentov Karadžićevim svojcem razmislil, ko bo prepričan, da to ne bo prispevalo k mreži podpornikov vojnih zločincev, ki so še na begu.
Karadžićevi svojci so Lajčaka po ponedeljkovi aretaciji nekdanjega političnega vodje bosanskih Srbov v Beogradu pozivali, naj jim vrne dokumente, da bi ga lahko obiskali, dokler je še v srbski prestolnici, saj naj ne bi imeli dovolj denarja za potovanje v Haag. Lajčak je Karadžićevim svojcem dokumente zasegel januarja zaradi suma, da so vpleteni v mrežo podpornikov ubeglih vojnih zločincev.
Lajčak pa je danes za lokalno televizijo poudaril, da bo imela Karadžićeva družina "v prihodnjih letih še veliko priložnosti videti očeta, česar pa ni mogoče reši za žrtve pokola v Srebrenici in mnogih drugih krajih", navaja nemška tiskovna agencija dpa.