Stranki Državljanov za evropski razvoj (Gerb) je pripadlo 30,7 odstotka glasov, na drugem mestu pa so s 27,2 odstotka glasov doslej opozicijski socialisti. Delni uradni izidi so tako bolj ali manj potrdili izide vzporednih volitev, ki so bili objavljeni v nedeljo zvečer takoj po zaprtju volišč.
Vstop v 240-članski parlament je uspel le še dvema strankama - stranki turške manjšine Gibanje za pravice in svoboščine (DPS), ki ji je pripadlo 10,6 odstotka glasov, in pa ultranacionalistični stranki Ataka, ki je po dosedanjih rezultatih dobila 7,4 odstotka glasov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Konservativna stranka Gerb bo sedaj skušala oblikovati vlado, kar pa bo verjetno precej težavno, še posebej potem ko je Ataka v nedeljo zvečer že zavrnila vstop v koalicijo z njo.
Če konservativcem ne bo uspelo sestaviti vlade, bodo prišli na vrsto socialisti. Ti naj bi skušali doseči širši konsenz za oblikovanje protikriznega vladnega kabineta, sestavljenega iz tehnokratov in na čelu z nekdanjim finančnim ministrom Plamenom Orešarskim.
A dejstvo, da nobeni od strank ni pripadla prepričljiva večina, za najrevnejšo državo EU verjetno pomeni negotovost in napetosti, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Na prejšnjih volitvah leta 2009 je stranka Gerb z obljubami o izkoreninjenju korupcije dobila kar 40 odstotkov glasov. A premier Borisov je konec februarja nekaj mesecev pred iztekom mandata odstopil z vrha vlade zaradi množičnih protestov.
Protesti so bili odraz naraščajočega nezadovoljstva zaradi revščine, visoke brezposelnosti in razbohotene korupcije, povod zanje pa so bili sicer občutno višji računi za elektriko. Terjali so več ranjenih in tudi smrtno žrtev.
Premier je odstopil, a med volivci je kljub neizpolnjenim obljubam ohranil veliko podpore. Ta pa mu je v zadnjih dneh pred volitvami kopnela, predvsem zaradi prisluškovalne afere, v katero je bil vpleten sam in visoki predstavniki njegove stranke. Zaradi afere je minuli teden tožilstvo Borisova zaslišalo, a še ni jasno, ali bodo proti njemu uvedli preiskavo.
Afera je dominirala tudi v predvolilnem boju. Ostali pereči problemi v državi, kot so reševanje gospodarske krize ter zmanjševanje brezposelnosti in revščine, so bili v kampanji zelo malo obravnavani.
Interes za volitve med mednarodnimi opazovalci je bil velik, še posebej zaradi navedb, da naj bi bili številni Bolgari pripravljeni prodati svoj glas na volitvah. Policija je v soboto zasegla 350.000 neveljavnih glasovnic, ki bi lahko odločile o 25 poslanskih sedežih. Odkritje je še dodatno podkrepilo sume o volilnih prevarah.
