Grabar-Kitarovićeva je med predsedniško kampanjo predlagala, da bi redni vojaški rok trajal mesec ali dva. V tem času bi bili državljani po končanem izobraževanju deležni osnovnega vojaškega urjenja, tako da bi bili pripravljeni tudi na izredne razmere.
Predlog je utemeljila z nevarnostmi, ki grozijo zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.
Predsednik HDZ Tomislav Karamarko je v preteklih dneh podprl pobudo Grabar-Kitarovićeve, ki je bila pred zmago na hrvaških predsedniških volitvah več kot tri leta pomočnica za javno diplomacijo glavnega sekretarja zveze Nato.
Karamarko ocenjuje, da mora imeti Hrvaška ob profesionalni vojski tudi ljudi, ki so vedno pripravljeni braniti domovino.
Nekdanji hrvaški obrambni minister in general Pavao Miljevac (HDZ) prav tako podpira ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka vsaj za tri mesece, a bi končno odločitev sprejel po referendumu.
Na Hrvaškem so obvezni šestmesečni vojaški rok ukinili 1. januarja leta 2008 ter oblikovali profesionalno vojsko, ki danes šteje med 15.000 in 16.000 ljudi.
Poleg profesionalnih vojakov imajo na Hrvaškem tudi program za prostovoljce, ki si želijo vojaškega urjenja. V zadnjih treh letih so na osemtedenska urjenja sprejeli približno 2150 fantov in deklet, od katerih jih je več kot polovica ostala v vojski.
Hrvaški obrambni minister Ante Kotromanović je dejal, da se s predsednico države o vnovičnem naborništvu še nista pogovarjala. Opozoril je, da o tem ni niti besede v dokumentu o strateškem razvoju hrvaških oboroženih sil, ki je bil sprejet pred nekaj meseci. Dodal je, da o tem tudi ne razmišljajo v glavnem štabu hrvaške vojske, so pa odprti za razprave.
Na obrambnem ministrstvu so že lani ugotovili, da obstoječe število profesionalnih vojakov ni zadostno zagotovilo za nacionalno varnost. Načrtovali so, da bodo problem rešili s prenovo vojaške rezerve, ki naj bi štela 20.000 članov.
Izvajanje tega načrta ovira pomanjkanje denarja za vojsko, saj letošnji proračun za vojsko, ki znaša 4,4 milijarde kun (580 milijonov evrov), ne zadostuje niti za zvišanje števila prostovoljcev, kaj šele za vnovično uvajanje naborniškega sistema.
