V članku nastopa tudi Gorazd Skubin, nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Ta je zatrdil, da je trenutno izjemne visoke cene električne energije v Sloveniji pripisati hkratnemu zaprtju Jedrske elektrarne Krško (Nek) in obeh blokov termoelektrarne v Šoštanju (TEŠ). Kot pravi Skubin, imajo »tisti odločevalci, ki so električno energijo po takrat 'ugodni ceni' prodali vnaprej, zdaj odprte pozicije in jo morajo po bistveno višjih cenah kupovati na prostem trgu v tujini.«
Ministrstvo za infrastrukturo je zahtevalo popravek članka. Zapisali so med drugim, da je delovanje energetskih borz izredno kompleksno in kakršnokoli poenostavljanje je skrajno nevarno, saj lahko močno izkrivlja realno sliko glede cene pri končnih odjemalcih. Opozarjajo, da je po podatkih Eurostata v prvi polovici letošnjega leta v Sloveniji cena električne energije tako za gospodinjstva kot za industrijo pod povprečjem v EU.
Za pojasnila smo prosili dolgoletnega generalnega direktorja Elesa Aleksandra Mervarja. Po njegovih besedah so cene električne energije na slovenski borzi BSP za produkt dayahead (dan vnaprej) praviloma vedno med dvajsetimi odstotki najvišjih cen tega produkta glede na borzne cene evropskih borz. »Cene BSP so posledica geostrateške lege Slovenije. Najvišje vnaprejšnje cene so praviloma na italijanski, avstrijski, madžarski borzi, borzah balkanskih držav in pri naši borzi BSP. Vse te države so praviloma visoki uvozniki,« je razložil Mervar.«
Dne 18. 10. 2022 je bila cena na BSP najvišja, na ta dan smo bili 72-odstotno uvozno odvisni. Naslednji dan, 19. 10. 2022, ko smo bili uvozno odvisni 77-odstotno, je bila cena na BSP deveta najvišja. Dne 3. 3. 2022, ko je bila cena na BSP ravno tako najvišja, smo bili samo 3,8-odstotno uvozno odvisni. V 293 dneh letošnjega leta smo imeli 59 dni najvišjo (štirikrat), drugo ali tretjo najvišjo ceno na BSP.
Kot pravi Mervar, kupci na BSP niso samo slovenski trgovci z električno energijo. Slovenski trgovci lahko kupujejo dayahead na vseh borzah v Evropi, katerih člani so. Pomembno je, da si zagotovijo tudi čezmejne prenosne kapacitete, katerih avkcije izvaja Joint Allocation Office Luxembourg. Drugače pa 80 odstotkov nakupov na BSP realizirajo trgovci s sedežem v Sloveniji, v letošnjem letu pomeni promet na BSP približno 27 odstotkov porabe električne energije v naši državi.
»Moja ocena je, da so ugotovitve mag. Skubina nestrokovne, zavajajoče, brez vsake uporabne vrednosti. Ustavitev proizvodnje v Tešu nima nikakršne neposredne povezave s cenami produkta dayahead na borzi BSP.«
