Mučno sestavljanje avstrijske koalicije

Javnost je z odločitvijo stranke na novinarski konferenci seznanila vodja Neosa Beate Meinl-Reisinger. Po njenih besedah namreč ni videla volje za reforme, pač pa zgolj kratkoročno usmeritev do naslednjih volitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pogajanja so potekala od sredine novembra.

Koalicija treh strank bi sicer bila sploh prva v zgodovini države.

Na parlamentarnih volitvah 29. septembra so desničarski svobodnjaki (FPÖ) postali najmočnejša stranka v Avstriji. Ker nobena druga stranka ne želi sodelovati z njimi, je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen v nasprotju z dosedanjo prakso mandat za sestavo vlade podelil kanclerju Karlu Nehammerju, čigar ÖVP je zasedla drugo mesto.

ÖVP in SPÖ imata skupno 92 sedežev v parlamentu na Dunaju, kar pomeni, da bi njuna večina temeljila na enem sedežu. V parlament so se sicer uvrstili še Zeleni, ki so bili v zadnjem mandatu koalicijski partnerji ÖVP.

Kot možnost se omenjajo tudi predčasne volitve. Kot navaja avstrijska tiskovna agencija APA, bi te prišle v nepravem času za ÖVP, katere priljubljenost v zadnjem času upada. V zadnjih anketah se giblje okoli 20 odstotkov, več kot šest odstotkov manj kot so jih konservativci osvojili novembra.

Obenem raste podpora svobodnjakom, ki si glede na zadnje javnomnenjske ankete lahko obetajo več kot 35-odstotno podporo volivcev, ki so jim pred tem na volitvah namenili 28,8 odstotkov glasov.

Avstrijska tiskovna agencija APA beleži manjši padec podpore socialdemokratom, medtem ko je podpora Zelenim stabilna pri okoli osmih odstotkih. Nekoliko višjo podporo med volivci kot novembra pa trenutno uživa Neos. Nove volitve tako bržkone ne bi odprle poti do koalicije brez FPÖ, ravno nasprotno.

Nehammer je sicer izrazil pripravljenost za sodelovanje s FPÖ, a pod pogojem, da vodja stranke Herbert Kickl ne bo prevzel nobene funkcije v vladi, kar je ta zavrnil.