Snowden se je zatekel v Hongkong in upa, da ga ne bodo izročili ZDA, sicer pa se zaveda, da verjetno domovine ne bo nikoli več videl. Seveda v primeru, da bo dobil azil v kakšni državi, ki ga ne bo izročila ZDA. Snowden je kot možnost omenil Islandijo, ki ščiti pravico do zasebnosti na internetu.
Snowden je nazadnje delal v obrambnem podjetju, ki pogodbeno sodeluje z ameriško vlado, Booz Allen Hamilton, in sicer kot pogodbenik za Nacionalno varnostno agencijo (NSA) na Havajih. Imel je dostop do vladnih računalniških sistemov in 20. maja je snel informacije, ki jih je v sredo objavil Guardian.
Šlo je za kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), v katerem je telekomunikacijskemu podjetju Verizon ukazal, da izroča NSA podatke o telefonskih klicih Američanov. Oba časopisa sta kasneje sicer poročala tudi o obstoju programa, ki od računalniških podjetij kot so Microsoft, Google, Facebook in druga zahteva podatke o elektronskih sporočilih, video posnetkih, fotografijah in drugih komunikacijah.
Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti Jamea Clapper in predsednik ZDA Barack Obama sta zagotovila, da nihče ne prisluškuje vsebini telefonskih pogovorov, ampak si vlada skuša samo ustvariti vzorce klicev, da ugotovi, ali kdo komunicira s teroristi. Snowden je NSA in njene šefe obtožil, da nenehno lažejo kongresu glede svojega dela.
Snowden trdi, da si lahko vsak obveščevalec, ki ima dostop do podatkov, vzame za tarčo kogarkoli, tudi predsednika ZDA. NSA ima infrastrukturo, da avtomatično prestreže vsako komunikacijo na svetu, agenti pa lahko od ljudi dobijo telefonske številke, elektronske naslove, številke kreditnih kartic, skratka vse podatke.
"Nočem živeti v državi, ki lahko počne takšne stvari. Več podatkov se zbira od Američanov, kot na primer od Rusov," je dejal in dodal, da so obtožbe ZDA o kitajskih vdorih v računalniške sisteme nepravične, saj enako delajo tudi ZDA. Ne le na Kitajskem ampak tudi kjerkoli drugje.
Kot je dejal, je njegov edini motiv ta, da javnost seznani s tem, kaj delajo v njenem imenu in njej v škodo. Dodal je, da se ne namerava skrivati, da pa se boji, da bo začela ameriška vlada preganjati njegove svojce prijatelje. Snowdna zanesljivo čaka uradni pregon in mu tudi grozi več deset let zapora zato, ker je posredoval javnosti zaupne informacije.
Tiskovni predstavnik NSA je sporočil, da trenutno preverjajo, koliko škode je bilo narejene z zadnjimi objavami in dodal, da vsaka oseba s pooblastili za dostop do zaupnih informacij ve, da jih mora varovati, če ne pa krši zakone. Pravosodno ministrstvo ZDA pa je sporočilo le, da so v začetni fazi preiskave.
Snowdnov položaj je sedaj podoben tistemu vojaka Bradleyja Manninga, ki mu vojaško sodišče sodi zaradi predaje zaupnih informacij WikiLeaksu.
Snowden je dejal, da je že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2008, ko je delal za obveščevalno agencijo Cio v Ženevi, razmišljal, da bi objavil informacije o nadzoru nad Američani, vendar je pričakoval volilno zmago Obame in s tem spremembe. Obama ga je potem hudo razočaral, ker tajnih programov nadzora ni ukinil. Za objavo informacij se je potem odločil, ker ni želel biti več del sistema, ki dela veliko več škode kot dobrega na svetu.
Za Obamo - ki je Američane opozoril, da ne morejo računati na 100-odstotno varnost in hkrati 100-odstotno zasebnost, zato pozdravlja debato, čeprav obsoja objave zaupnih informacij - pa je Snowden dejal, da se mu vidi, da brani neubranljivo.