Revija Reporter
Svet

Moskva bo v infrastrukturo za dobavo plina Kitajski vložila 55, Peking pa 22 milijard dolarjev

STA

24. maj. 2014 5:00 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Rusija bo v izgradnjo infrastrukture za dobavo plina Kitajski vložila okoli 55 milijard dolarjev, Kitajska pa med 20 in 22 milijard dolarjev, je včeraj v Sankt Peterburgu dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dodal, bo Rusija vzpostavila združen sistem, prek katerega bodo plin pošiljali tako na zahod kot tudi na vzhod.

Potem ko sta Rusija in Kitajska v sredo podpisali sporazum o dobavi ruskega plina, vreden 400 milijard dolarjev, je Putin na včerajšnjem mednarodnem gospodarskem forumu opozoril, da pogodba ne predvideva le izgradnje infrastrukturnih objektov, temveč tudi vzpostavitev tovarn za proizvodnjo helija in plinskih kemikalij.

Vzpostavljenih bo na tisoče visoko tehnoloških delovnih mest, je napovedal in pristavil, da bo predvideni gradbeni podvig največji na svetovni ravni, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.

Predsednik največje države na svetu je ob tem zatrdil, da imajo zalog plina dovolj. "Dogovor je bil podpisan za obdobje 30 let, mi pa imamo zalog, mislim, za 50 let. Zaloge so podcenjene," je prepričan.

Ob tem je napovedal, da bo Rusija vzpostavila združen sistem, prek katerega bo lahko plin dobavljala tako na zahod kot na vzhod.

"Združen sistem distribucije plina bo radikalno, dramatično izboljšal vprašanje dobave plina z ruskih teritorijev," je zatrdil. "Poleg tega nam bo, ko bo potreba za to, omogočil diverzifikacijo dobave proti zahodu, ali, ko se bo to izkazalo za bolj dobičkonosno, proti vzhodu. Odvisno od položaja na svetovni ravni," je dejal.

Putin je pojasnil še, da Ukrajina Rusiji še ni začela odplačevati plinskega dolga v višini 3,5 milijarde dolarjev. Glede na to, da je Kijev že prejel pomoč s strani Mednarodnega denarnega sklada in EU, ga to preseneča.

Predsednik uprave Gazproma Viktor Zubkov je medtem ob robu foruma za Itar-Tass spregovoril o odvisnosti EU od ruskega plina. Kot je dejal, EU nima dostopa do virov, s katerimi bi nadomestila plin, ki ji ga dobavi Gazprom.

Glede nove energetske strategije Evropske komisije je menil, da je njen skrit cilj ocena možnih energetskih sankcij. Analiza po njegovih besedah potrjuje, bi bile sankcije zoper ruski plinski sektor ali druge dobavitelje katastrofalne za evropsko gospodarstvo.