Morilec policistov v Dallasu je želel ubijati bele policiste

Veliko vprašanj o motivu napadalcev tokrat ni, čeprav tri osumljence še vedno intenzivno zaslišujejo in preiskava se nadaljuje. Pokol je neposredna posledica dveh zadnjih primerov policijskega nasilja nad temnopoltima osumljencema v Louisiani in Minnesoti.

Posnetki usmrtitve 37-letnega prodajalca zgoščenk Altona Sterlinga v Baton Rougu, ko je bil že na tleh, in umiranja temnopoltega voznika v predmestju St. Paula, v katerega je policist brez pravega razloga izstrelil štiri strele, so zaokrožili po internetu in izzvali veliko ogorčenje.

Velika večina Američanov se je na oba primera v četrtek odzvala s spontanimi množičnimi demonstracijami po ZDA. Tudi republikanci na čelu s predsedniškim kandidatom Donaldom Trumpom so bili zadržani in niso začeli nemudoma zagovarjati policistov.

Predsednik Barack Obama je iz Varšave sporočil, da je takšnega nasilja odločno preveč, zvezno pravosodno ministrstvo je uvedlo preiskavo primera v Louisiani, guverner Minnesote Mark Dayton pa je zahteval pravico za ubitega Philanda Castila.

Protestirali so tudi so tudi v Dallasu, kjer pa se je četverica strelcev odločila za nasilje. Temnopolti šef policije v Dallasu David Brown je dejal, da je eden od štirih ostrostrelcev dejal, da želi pobijati belce, še posebej bele policiste. Dejal je tudi, da so njegova dejanja odgovor na vrsto policijskih usmrtitev nedolžnih temnopoltih osumljencev.

Župan Dallasa Mike Rawlings je dejal, da so skupaj štirje strelci zadeli 12 ljudi. Umrlo je pet policistov, pet jih je bilo ranjenih. Ranjena sta bila še dva civilista. Policija je uvodoma ujela tri ostrostrelce, ki so napadli z višjih zgradb, da so imeli boljši pregled. Vsi trije so v zaporu in jih zaslišujejo.

Policija je potem obkolila četrtega strelca - po neuradnih podatkih gre za 25-letnega Micaha Johnsona - in se z njim nekaj časa pogajala, vendar ni pokazal pripravljenosti na vdajo, zato so proti njegovemu položaju poslali robota z bombo, ki ga je razstrelila.

Med pogajanji je povedal, da želi pobijati bele policiste zaradi nasilja nad temnopoltimi. Trdil je tudi, da so po mestu nastavljene eksplozivne naprave, vendar jih policija doslej ni našla.

Po začetku streljanja so se protestniki razbežali, nastala je velika zmeda, prebivalci Dallasa pa se spominjajo, da je bilo podobno nazadnje leta 1963, ko je bil tam ustreljen predsednik John F. Kennedy. Zagotovo pa gre za največji oziroma najbolj smrtonosen napad na ameriške policiste vse od 11. septembra 2001.

Policisti so uvodoma tudi identificirali napačnega napadalca, ki se je na hitro vdal, ko je videl svojo fotografijo v medijih. Mark Hughes je povedal, da je nemudoma ustavil policista in mu skušal razložiti zadevo, vendar so ga po aretaciji pol ure prepričevali, da je kriv, preden so ugotovili napako.

Šef policije Brown je dejal, da se morajo delitve med javnostjo in policijo prenehati. Te so se na politični ravni že poglobile. Predsednik Barack Obama je v Varšavi napad na policiste najostreje obsodil, v izjavi pa je tudi omenil, da so takšne tragedije veliko hujše zaradi tega, ker imajo napadalci dostop do močnega orožja.

Nekdanja predsedniška kandidata republikancev Ben Carson in Mike Huckabee sta Obamo takoj obtožila, da politizira tragedijo.

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump se je odzval na zanj presenetljivo zadržan način, demokratska kandidatka Hillary Clinton je izrazila sožalje umrlim, oba kandidata pa sta spremenila urnik kampanje.

Trump je najprej na Twitterju sporočil, da izraža sožalje in moli za vse družine, ki so jih prizadele zadnje grozote po državi. V izjavi za javnost pa je povedal, da so ZDA preveč razdeljene in je treba obnoviti red in zakon ter zaupanje ljudi, da bodo varni na svojih domovih in ulicah.