"Italija ne potrebuje pomoči," je dejal Monti po končanem rednem srečanju italijanske in nemške vlade. Poudaril je, da bo italijanski primanjkljaj konec leta znašal dva odstotka bruto domačega proizvoda, kar je polovica povprečnega evropskega primanjkljaja in nekaj več od sprva predvidenega 1,3-odstotnega.
Merklova je pozdravila prizadevanja italijanske vlade, da zmanjša državne izdatke in skuša obuditi gospodarsko rast. "Strukturne reforme, ki jih je predstavila Montijeva vlada, so odlične," je dejala. "Italijanska vlada je v kratkem obdobju izvedla veliko število reform," je še pohvalila italijanskega kolega.
"Ne živimo v preprostih časih, vendar pa kljub temu želimo najti rešitev," je poudarila Merklova. Dodala je, da z italijanskim premierom vedno najdeta skupni jezik. Ob tem se je odzvala tudi na očitke o njeni "strogosti" pri varčevanju in dejala, da je leta 2005, ko je prevzela položaj kanclerke, Nemčijo pestila visoka stopnja brezposelnosti, ki pa so jo uspeli znižati, ker je bila tudi prva naloga njene vlade. "V Nemčiji so reforme, kot je bila pokojninska, med ljudmi vzbujale jezo, vendar pa je bila to reforma za naše otroke in vnuke," je poudarila.
Včerajšnje srečanje Merklove in Montija je bilo prvo po vrhu EU, ki je prejšnji teden potekal v Bruslju. Evropski voditelji so na vrhu dosegli dogovor o možnost neposredne dokapitalizacije bank v območju evra iz evropskih mehanizmov, tako da finančna pomoč državam za reševanje bank ne bi bremenila javnih financ.
Monti, ki si je prizadeval za sklenitev takšnega dogovora, je izrazil prepričanje, da je vseh 17 članic evro območja zadovoljnih z dogovorom. "Na vrhu v Bruslju smo našli rešitve, ki so zadovoljive za vse," je ocenila nemška kanclerka. "Samo konkurenčnost pa lahko ustvarja nova mesta," je dodala.
"Če se naši sosedje soočajo s težavami, potem tudi Nemčiji ne more iti dobro," je dejala. Dodala je, da je tudi v interesu Nemčije, da se v preostalih evropskih državah začne pozitiven trend gospodarske rasti.