Slovesnost na stadionu v Sowetu se je z izvedbo državne himne, ki se ji je pridružil celoten stadion, začela ob 11. uri po srednjeevropskem času in trajala skoraj štiri ure.
Med prvimi je zbrane nagovoril generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je izpostavil, da je Mandeli še v smrti uspelo združiti ljudi iz nasprotnih političnih in družbenih taborov. "Pokazal je izjemno moč odpuščanja in povezovanja ljudi drugega z drugim (...) pravi pomen miru," je dejal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
S pogledom je zaokrožil po stadionu, kjer so se zbrali tako lokalni kot mednarodni tekmeci in nasprotniki, ter dejal, da je Mandeli to vnovič uspelo. Južnoafriška republika je po njegovih besedah izgubila junaka in očeta, svet pa ljubljenega prijatelja in mentorja.
Ameriški predsednik Barack Obama je Mandelo v svojem govoru hvalil kot velikana zgodovine. "Nič od tega, kar je dosegel, ni bilo neizogibno. V loku njegovega življenja vidimo človeka, ki si je mesto v zgodovini zaslužil z bojem in bistroumnostjo, vztrajnostjo in vero," je dejal Obama. "Pokazal nam je moč dejanj, sprejemanja tveganja za ideale," je dodal.
Obama je tudi potegnil vzporednice med Mandelovo zmago nad apartheidom v Južnoafriški republiki s potjo, ki jo je na poti do rasne enakopravnosti prehodila Amerika. "Michelle in jaz sva koristnika tega boja," je dejal.
Obamo so na slovesnosti spremljali trije nekdanji ameriški predsedniki, Jimmy Carter, George W. Bush in Bill Clinton, ter nekdanja zunanja ministrica Hillary Clinton.
Evropsko komisijo je v Johannesburgu zastopal njen predsednik Jose Manuel Barroso, ki je ob tej priložnosti dejal, da svet Mandeli kot človeku in velikemu državniku dolguje zahvalo in da je tudi sam občudoval njegovo nesebičnost, pogum in modrost. "Izliv čustev v Afriki, Evropi in po celi zemeljski obli ob smrti Madibe je dokaz o njegovem velikem vplivu po vsem svetu," je dejal.
Zbrane je nagovoril tudi kubanski predsednik Raul Castro, s katerim se je Obama na poti na oder rokoval. S tem zgodovinskim rokovanjem med predsednikoma držav, ki nimata diplomatskih odnosov od leta 1961, je po navedbah ameriškega diplomata Obama želel znova izraziti svojo pripravljenost na pomiritev s sovražniki ZDA. Videlo ga je lahko na milijone ljudi, ki so v neposrednem televizijskem prenosu spremljali spominsko slovesnost.
Castro je v govoru Mandelo označil kot "nedosegljiv vzgled" tudi za Latinsko Ameriko in karibske države, "simbol dostojanstva in revolucionarnega boja". "Narodni heroj Južne Afrike je bil zavezan revolucionarnemu boju za mir, pravičnost in spravo," je dodal.
"Mandela je zgled za vse, za svobodo, pravičnost in svetovni mir," je dejala brazilska predsednica Dilma Roussef. V Indiji je Mandela globoko občudovan kot "vizionar", pa je dejal indijski predsednik Pranaba Mukherjee in ga označil za borca za svobodo, ki je "uveljavil nemogoče za svoje ljudstvo". "Vse življenje je posvetil razvoju in napredku v Afriki. Duh Mandele bo živel večno," je dejal kitajski podpredsednik Li Yuanchao, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zadnji govorec je bil predsednik Južne Afrike Jacob Zuma, ki je izpostavil edinstvenost Mandele. "Nihče ni kot Madiba. Bil je edinstven. Nikoli ni hotel biti mesija ali svetnik. Počivaj v miru, naš oče in junak," je dejal. Mandele, ki ga je imenoval z njegovim plemenskim imenom, se je spomnil kot "neustrašnega borca za svobodo", ki se je dotaknil sveta.
"V njegovo čast se zavezujemo, da bomo še naprej gradili narod na podlagi demokratičnih vrednot, človeškega dostojanstva in demokracije. Še naprej bomo gradili narod brez revščine, lakote in brezdomstva," je dodal.
Slovenski predsednik Borut Pahor, ki se je prav tako udeležil slovesnosti, je medtem na Twitterju zapisal, da je Mandela premočrtno verjel v svobodo, enakopravnost in spravo. "Imel je sanje, zaradi katerih je bil zaprt več kot četrt stoletja. Uresničil jih je, ne da bi se maščeval tistim, ki so mu jih skušali vzeti," je zapisal in dodal, da je Mandela z zvestobo sebi in svojemu narodu ter skupnim idealom po boljši in bolj pravični družbi navdihoval ves svet.
"Najbolj prepričljiv poklon dnevu človekovih pravic - ne žalovanje ob izgubi, marveč hvaležnost ob prevzemu dediščine in obljuba prihodnosti," je zapisal o spominski slovesnosti.
Na slovesnosti, na kateri so prisostvovali tudi svojci Mandele in njegova vdova Graca Machel, so pričakovali okoli 80.000 ljudi, a sta bili ob dežju, ki je padalo že od zgodnjega jutra, polni le dve tretjini stadiona. Trije ostali stadioni z ogromnimi zasloni, na katerih so prenašali slovesnost, so bili skoraj popolnoma prazni. Britanska BBC je kot razlog za slabo udeležbo videl tudi v tem, da današnji dan ni dela prost dan. Nekateri so sicer nekaj ur stali na dežju, da so lahko prišli na stadion. Med žalujočimi na stadionu so bile tudi svetovne zvezde, kot so Oprah Winfrey, Bono, Peter Gabriel in Charlize Theron, poroča BBC.
Kljub občutku globoke žalosti, ki je narod zajela ob smrti Mandele minuli četrtek, pa je bilo razpoloženje na stadionu po poročanju AFP optimistično, tudi polno plesa in pesmi, saj so se bili ljudje odločeni proslaviti spomin na eno največjih političnih osebnosti 20. stoletja.
Slovesnost se uvršča v okvir več dni trajajočih dogodkov ob Mandelovem državnem pogrebu. Vrhunec bo dogajanje doseglo v nedeljo, ko ga bodo pokopali v vasi Qunu na jugu države, kjer je odraščal. Na pogrebni slovesnosti pričakujejo več kot 9000 ljudi.
PRENOS V ŽIVO
