Načrtu za umiritev in normalizacijo razmer v enklavi, ki se spreminja v Hirošimo, namreč primanjkuje podrobnosti, kar je tipična lastnost administracije Donalda Trumpa. Izraelci so ga sprejeli z nekaj ugovori, vendar je zdaj težava na palestinski strani, saj bi razorožitev Hamasa pomenila njegov konec, zato si je težko predstavljati, da bi ga teroristična skupina potrdila. Bližnjevzhodna dialektika je kruta, kajti če bi Hamas po čudežu vseeno privolil v Trumpov načrt, bi ga skoraj gotovo zavrnila izraelska vlada, v kateri prav tako prevladujejo verski ekstremisti.

Prva ugotovitev glede možnosti mirovnega procesa je povezana že z nosilci oblasti: ameriški pred-sednik, obseden z Nobelovo nagrado za mir, je obupal nad premirjem v Ukrajini, zato zdaj vse stavi na Bližnji vzhod. Toda tam ima vsaj formalno legitimnega sogovornika le na eni, izraelski strani, medtem ko vlada pri Palestincih že dvajset let, vse od Arafatove smrti novembra 2004, precejšnja zmešnjava. Precedens par excellence je že to, da se Izrael praktično že dve leti pogaja s teroristično organizacijo, ki je 7. oktobra 2023 izvedla najobsežnejši palestinski napad na Izrael v njegovi zgodovini. 

Ta vsebina je na voljo samo naročnikom.

---

Naročite Reporter PLUS

Že imate račun?

Prijavite se