V poročilu Pravica invalidov do udeležbe na volitvah v Evropski parlament opozarjajo, da kljub številnim zavezujočim pravnim dokumentom za varstvo pravic invalidov v EU milijoni izmed njih spomladi ne bodo mogli ali smeli oddati svojega glasu ali pa bodo imeli vsaj težave pri glasovanju.
"To poročilo razkriva temno plat Evrope - resničnost, ki je daleč od naših pričakovanj, temeljnih mednarodnih pravnih aktov in političnih izjav," je ocenil avtor poročila Krzysztof Pater.
Glede na poročilo se več milijonov volivcev ne bo udeležilo volitev zaradi tehničnih ovir na voliščih, kjer niso upoštevane potrebe, ki izhajajo iz različnih vrst invalidnosti. Ocenjujejo še, da približno 800.000 državljanov EU z duševnimi motnjami ali motnjami v duševnem razvoju ne bo imelo volilne pravice zaradi nacionalnih predpisov, ki veljajo v 16 državah članicah, kar je po mnenju EESO še posebej skrb zbujajoče.
V devetih državah članicah EU te osebe samodejno izgubijo pravico do glasovanja, če je zmanjšana njihova pravna in poslovna sposobnost ali če dobijo skrbnika. Sedem nacionalnih zakonodaj predpisuje, da o tem, ali je nekdo sposoben glasovati, za vsak primer posebej odloči sodišče ali zdravniški odbor.
Ko gre za tehnične ovire, države članice vprašanje prilagajanja volišč obravnavajo zelo različno. V šestih državah zakonodaja ne predpisuje, da naj bo dostop do volišč prilagojen invalidom. V enajstih državah pa sicer velja splošno načelo, da je treba vsa volišča prilagoditi invalidom, vendar se to precej ozko izvaja v praksi.
"Javni organi volišče pogosto opredelijo kot dostopno že, če v prostor lahko vstopi uporabnik invalidskega vozička, pri tem pa so zanemarjene potrebe oseb s številnimi drugimi oblikami invalidnosti," je opozoril Pater.
Poročilo pa navaja tudi nekatere dobre prakse in pozitivne rešitve. Tako lahko na primer volivci v Romuniji z žigom, ki ga pridobijo od volilne komisije, odtisnejo oznako ob kandidatovem imenu. V Estoniji lahko vsi državljani glasujejo elektronsko.
V poročilu med drugim pri Sloveniji kot prednost za invalide izpostavljajo, da ti lahko zaprosijo za dostopno volišče oz. da volijo na drugem volišču ter da imajo pravico do glasovanja po pošti.
Slovensko ustavno sodišče je sicer ta teden v obravnavo sprejelo pobudo o ustavnosti volilne zakonodaje, ki ji Društvo za pravice invalidov Slovenije očita, da sedanji nivo dostopnosti ne dosega mednarodnih standardov in diskriminira invalide, saj ne zagotavlja popolne dostopnosti invalidov na voliščih in v celotnem postopku glasovanja.
Kot opozarjajo v društvu, bi morala biti volišča v skladu s konvencijo ZN o pravicah invalidov v celoti dostopna invalidom, vključno z dostopnostjo celotne poti od vhoda do prostora, kabine, skrinjice in s tako glasovnico, ki volivcu zagotavlja osebno in tajno glasovanje.
V državni volilni komisiji so pojasnili, da se je v zadnjih letih za dostopnost volišč invalidom naredilo ogromno. Fizično je namreč dostop invalidom zagotovljen na vseh voliščih, zagotavljajo pa tudi posebne šablone za lažje glasovanje slepih in slabovidnih. S kopijo odločbe o priznanju statusa invalida se lahko tudi glasuje po pošti.