Revija Reporter
Svet

Milijarde za slovenski da

21. jan. 2009 11:36 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Če bi hrvaška vlada imela 800 milijonov evrov za nakup letala grippen, bi se elegantno izvlekla iz krize, ker bi Švedska, ki je že tako naklonjena Hrvaški, našla način, da prepriča Slovenijo, da se obnaša evropsko, ocenjuje današnji Globus. Dodaja, da bi Zagrebu v sporu z Ljubljano enako pomagal nakup francoske nuklearke.

Če bi hrvaška vlada imela 800 milijonov evrov za nakup letala grippen, bi se elegantno izvlekla iz krize, ker bi Švedska, ki je že tako naklonjena Hrvaški, našla način, da prepriča Slovenijo, da se obnaša evropsko, ocenjuje današnji Globus. Dodaja, da bi Zagrebu v sporu z Ljubljano enako pomagal nakup francoske nuklearke.

Hrvaška ne dobi dovolj dejanske podpore nekaterih članic EU, nobenega ni, ki bi pritiskal na Slovenijo, piše Globusova kolumnistka iz Bruslja. "Malo ljudi sploh ve, ne le v javnosti, temveč tudi v bruseljski administraciji, kaj je med Slovenijo in Hrvaško. Mediji o tem ne poročajo, celo spletni portal EUobserver, ki je najbolj pogost vir v bruseljskih krogih, je podal eno samo splošno, nepopolno in ne povsem pravo informacijo iz druge roke."

Zagrebški tednik dodaja, da se s sporom med Zagrebom in Ljubljano zaenkrat ukvarjajo le strokovnjaki za zunanjo politiko ter da bo tako še nekaj časa, saj je negotovo, ali ga bo Češka uspela uvrstiti na dnevni red zasedanja sveta zunanjih ministrov EU konec januarja. Pojasnjuje, da so "plin in Gaza, predvsem pa finančna kriza pomembne teme, zaradi katerih je prepiranje okoli nekaj kilometrov obale med Slovenijo in Hrvaško tretjerazredna tema".

Članice EU so večinoma sicer osuple nad slovensko blokado, a Hrvaška nima nič od tega, nadaljuje Globus. "Slovenija nima nobene škode, razen tega, da gre drugim državam na živce in da je izgubila ugled kultivirane, majhne evropske države dobre volje, Luksemburga Balkana."

Globus se sklicuje na neimenovani vir, ki trdi, da si Ljubljana želi, da bi pritisk na Hrvaško nadaljeval do samega konca njenega pristopnega procesa. Sicer pa bo po razburjenem zanikanju dovolila odprtje nekaj poglavij ter zahtevala in tudi dobila pohvalo zaradi svoje prožnosti. S pritiskom na Hrvaško sicer naj ne bi popuščala, zaradi vse večjega pritiska ostalih 26 članic nanjo pa bi "s težkim srcem sprejela ad hoc arbitražo".

Isti vir ocenjuje, da je Hrvaška morda preveč prepričana, da bi na mednarodnih sodiščih zmagala, ker bi ad hoc arbitraža vključevala tudi politične elemente - "vse tiste slovenske zahteve". "To bi lahko bil konec pogajanj, EU bi pritisnila na Hrvaško, da sprejme ad hoc arbitražo, njen izid pa bi lahko presenetil Zagreb," sklene Globus.