Michel je izpostavil načrt novih sankcij EU proti Rusiji, ki vključujejo prepoved uvoza ruskega premoga in zaprtje evropskih pristanišč za ruske ladje.
A v luči dejanj Rusije in dokazov o zločinih proti človečnosti, ki se po njegovih besedah kopičijo, je treba narediti vse, da se te grozote končajo in vršiti največji možni pritisk na Kremelj.
"Mislim, da bodo slej kot prej potrebni ukrepi glede nafte in plina," je dejal.
Da mora EU omejiti prihodke Rusije od fosilnih goriv in poskrbeti, da denar evropskih davkoplačevalcev ne bo šel v Moskvo, je zatrdila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
"Te sankcije ne bodo naše zadnje," je zatrdila in dodala, da je sedaj na vrsti prepoved premoga, a treba se bo ozreti tudi proti nafti.
Tako Michel kot von der Leynova sta izpostavila dogodke v Buči. "To so vojni zločini in to je treba tako poimenovati," je bila jasna predsednica komisije, ki je potrdila, da bodo skupaj z Ukrajino iskali odgovorne za zločine v Ukrajini.
Tudi Michel je napovedal resne posledice za vse odgovorne. "Naredili bomo vse, kar lahko, da storilce pripeljemo pred roko pravice," je dejal v okviru razprave z evropskimi poslanci v Strasbourgu.
Čeprav se mora vojna resda čim prej končati, pa moramo preprečiti, da bi se končala z uničeno državo in milijoni razseljenih, je medtem ocenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
To po njegovih besedah pomeni, da se moramo Ukrajincem pomagati braniti in jim zagotoviti več orožja. "Manj aplavzov, več pomoči, več orožja," je ponazoril.
Kot je dodal, je EU dala Ukrajini milijardo evrov, kar se morda zdi veliko, a toliko unija po njegovih besedah vsak dan da tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu za energijo, ki jo dostavlja Rusija.
Vsi trije so se zavzeli za nujno zmanjšanje odvisnosti od ruskih energetskih virov, obenem pa za prehod na obnovljive vire.
Tako Michel kot von der Leynova sta izpostavila še pomen usklajenosti na področju sankcij s številnimi državami, med katere pa ne šteje Kitajska. Na vrhu minuli petek je EU Pekingu po besedah von der Leynove želela pokazati, kako nujno je, da zavzame jasno stališče.
"Nihče ne more biti nevtralen pri taki agresiji nad civilisti," je dejala.
Poslanci so v razpravi obsojali ruske zločine v Ukrajini, se zavzemali za pregon odgovornih in pozdravljali nove sankcije. Številni so menili, da še niso zadostne, temveč bi bilo treba ustaviti tudi uvoz ruske nafte in plina.
Treba je narediti korak dlje, je dejal Manfred Weber (EPP), Stephane Sejourne (Renew) pa je izrazil zavedanje, da bi bil ta korak težak, a je ljudi po njegovih besedah treba pripraviti na to.
Iratxe Garcia Perez (S&D) je izpostavila nujnost ukrepov za zmanjšanje posledic dražitve energentov, obenem pa menila, da treba pospešiti energetski prehod.
Franc Bogovič (EPP/SLS) je menil, da Rusije ne bodo ustavile sankcije, temveč orožje, ki ga Ukrajinci potrebujejo, in EU mora po njegovem prepričanju to podporo podkrepiti.
Izpostavil pa je še, da s kupovanjem ruskega plina in nafte financiramo vojno in da v povezavi s tem nimamo pravice skrbeti o tem, kako bomo živeli mi, medtem ko v Ukrajini umirajo ljudje, ki branijo demokratični sistem.
Spet drugi so menili, da sankcij ne gre zaostrovati v smeri popolnega embarga na ruske energente in da dosedanji evropski odziv ni prinesel želenega učinka. Ryszard Antoni Legutko (ECR) je denimo prepričan, da se bo Putinova vojna nadaljevala, saj da imajo sankcije preveč lukenj. Aubry Manon (GUE/NGL) pa je menila, da je treba po denarnici v prvi vrsti udariti ruske oligarhe.
