Zeleni in Levica - dve stranki, ki sta po lanskih volitvah bundestaga ostali v opoziciji, a imata skupaj le kakih 20 odstotkov poslanskih mandatov - sta v sredini razpravi v parlamentu napadli predvsem zunanjo in gospodarsko politiko nemške vlade, ki da sta zgrešeni in brez idej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Merklova je pripomogla k novemu začetku hladne vojne z Rusijo, ki ogroža mir v Evropi, je kanclerki med drugim očitala Sahra Wagenknech iz Levice. "Vi svarite pred požarom, a vendarle ste tudi vi med tistimi, ki tekajo naokoli s prižgano vžigalico," je dejala karizmatična političarka iz stranke, ki je izšla iz nekdanjih vzhodnonemških komunistov. Kanclerko je kritizirala zaradi izzivanja "nesmiselne gospodarske vojne" in terjala odpravo sankcij proti Rusiji.
Merklova je branila svojo politiko do Rusije zaradi ukrajinske krize in zavrnila kritike, da je preostra do Kremlja. Izrazila je prepričanje, da bo politična rešitev konflikta na koncu uspela, čeprav "bo pot morda težka in dolga". Gospodarske sankcije proti Rusiji so po njenem nujne in ostajajo v veljavi, saj je njihov cilj zaščititi suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, medtem ko Moskva ogroža evropski red in krši mednarodno pravo.
Kot sicer danes izpostavlja britanski časnik Financial Times, je nemška kanclerka obenem vendarle ponudila nekakšno "roko sprave" ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, saj se je zavzela za ohranitev dialoga z njim ter za trgovinske pogovore med EU na eni strani in Evrazijsko gospodarsko zvezo - gospodarskim blokom, na čelu katerega je Rusija - na drugi strani.
Ti pogovori bi po oceni Berlina lahko pomagali omiliti napetosti, če bo obenem spoštovan dogovor o prekinitvi ognja na separatističnem vzhodu Ukrajine, dosežen septembra v Minsku. Dokler se spopadi v Ukrajini nadaljujejo, ti pogovori niso verjetni, dodaja FT. Merklova naj bi idejo o trgovinskih pogovorih predstavila že tudi na srečanju s Putinom ob robu nedavnega vrha skupine G20 v avstralskem Brisbaneu.
Sicer pa sta bili med glavnimi temami sredine razprave v bundestagu še cilj velike koalicije, ki jo sestavljajo kanclerkina konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), da se Nemčija v letu 2015 prvič po letu 1969 ne bo zadolžila, ter uvedba ženskih kvot v upravah največjih nemških podjetij z letom 2016.
Wagenknechtova je načrtovano "črno ničlo" v proračunu za prihodnje leto označila kot "izraz ničelne kompetence v gospodarski politiki", poslanec Zelenih Anton Hofreiter pa je poudaril, da v Nemčiji bolj potrebujejo več podnebnih ukrepov, več vrtcev in več investicij.
Merklova je po drugi strani vztrajala, da "je država desetletja živela nad svojimi zmožnostmi in mi bomo temu naredili konec". Ta cilj je po njenem kljub ne najboljšim napovedim gospodarske rasti uresničljiv - ker je nemško gospodarstvo v osnovi trdno in ker se uravnotežen proračun ter politika rasti in investicije nikakor ne izključujejo, je dejala.
Kompromisno odločitev koalicije, da po dolgih razpravah vendarle uvede t.i. ženske kvote, a v precej omejeni obliki - z letom 2016 naj bi začelo veljati pravilo o vsaj 30 odstotkih žensk v nadzornih svetih kakih sto največjih nemških podjetij, ki kotirajo na borzi -, je medtem opozicija označila kot nezadostno. Po njihovem gre za "kvotice", ki ne morejo zagotoviti dejanske zastopanosti žensk. Po drugi strani je za nemške gospodarstvenike že ta kompromisni predlog preveč.