Merklova: Vojaško odvračanje je edini jezik, ki ga Putin razume

Merklova je tako kot tudi nekateri drugi vidni nemški politiki tarča kritik, da je kot kanclerka preveč popuščala Putinu in ni naredila dovolj, da bi ustavila njegovo vse agresivnejšo zunanjo politiko. Prednost naj bi namreč dajala gospodarskemu sodelovanju z Rusijo in dobičkom, ki so jih na ta račun kovala nemška podjetja.

Med drugim je bil v času njenega vodenja vlade zgrajen sporen plinovod Severni tok 2, po katerem naj bi tekel ruski plin neposredno v Nemčijo. Njen naslednik Scholz je nato ta projekt ustavil šele tik pred rusko invazijo v Ukrajini 24. februarja in spričo velikih pritiskov iz tujine, vključno iz ZDA.

Berlin ima zdaj velike težave s tem, kako zmanjšati močno odvisnost od ruskih energentov, ne da bi to preveč škodilo nemškemu gospodarstvu. Obenem je tarča kritik zaradi omahovanja glede dostave orožja Ukrajini, povzema britanski BBC.

A Merklova je v torek zvečer v težko pričakovanem intervjuju z nemškim novinarjem in pisateljem Alexandrom Osangom branila svojo politiko do Rusije - tako po mnenju mnogih preveč mlačen odziv na rusko priključitev polotoka Krim leta 2014 kot tudi nasprotovanje vstopu Ukrajine v zvezo Nato leta 2008.

V intervjuju, ki je potekal na odru slovitega berlinskega gledališča Berliner Ensemble, obenem pa ga je prenašala javna televizija ARD, je zagovarjala je sankcije, ki jih je EU uvedla proti Rusiji leta 2014. Branila je tudi vlogo Nemčije v mirovnem procesu iz Minska, ki naj bi končal nasilje na vzhodu Ukrajine. Kot je vztrajala, sta mirovna sporazuma iz Minska Ukrajini dala čas, da se razvije kot država in okrepi svojo vojsko.

"Ne očitam si, da nisem naredila dovolj (...) Menim, da mi ni treba govoriti, 'to in to je bilo narobe', in zato se tudi nimam za kaj opravičevati," je bila odločna. "Trudila sem se dovolj. A na veliko žalost mi ni uspelo," je dejala, a dodala, da "diplomacija ni napačna samo zato, ker ni delovala".

Je pa tudi priznala, da ni nikoli verjela, da je mogoče Putina pridobiti z obljubami trgovine. "Vojaško odvračanje je edini jezik, ki ga razume," je dejala. Kot je razkrila, ji je Putin že zdavnaj jasno povedal, da je bil propad Sovjetske zveze po njegovem "najhujši dogodek 20. stoletja".

Leta 2008 je bila proti vključevanju Ukrajine in tudi Gruzije v Nato. Kot je pojasnila, je želela preprečiti eskalacijo z Rusijo in ker Ukrajina sama na ta korak ni bila pripravljena. "To ni bila Ukrajina, kot jo poznamo danes. To ni bila stabilna država, bila je globoko politično razklana, vodili so jo oligarhi in pestila jo je sistemska korupcija, je pojasnila. Obenem je bila prepričana, da Putin tega ne bi kar dovolil, ampak bi to zanj pomenilo "vojno napoved".

Do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega - ta je omenjeno odločitev Nemčije leta 2008 označil kot "napačno presojo" - sicer Merklova čuti "veliko spoštovanje". Občuduje "pogum in strast", s katerima se Ukrajinci borijo za svojo državo, je zatrdila.

Kot je poudarila, sta Evropa in Rusija sosedi, ki se ne moreta ignorirati, ampak preprosto morata "najti način, kako sobivati kljub vsem razlikam".

Rusko invazijo na Ukrajino je sicer označila kot "ne le nesprejemljivo, ampak tudi veliko napako Rusije". "To je objektivna kršitev vseh mednarodnih pravil in sploh vsega, kar nam v Evropi omogoča, da živimo v miru. Če začnemo brskati nazaj skozi stoletja in se prepirati o tem, kateri košček ozemlja bi moral pripadati komu, bomo imeli le še vojno," je posvarila Merklova.