Merklova je mesec dni pred splošnimi volitvami v največjem gospodarstvu v območju evra opozorila, da je Schröder leta 2001 soglašal z vstopom Grčije v evropsko denarno unijo in rahljanjem pakta o stabilnosti in rasti. Ti odločitvi sta bili "v temelju napačni", je prepričana.
Grčija ne bi nikoli smela prevzeti evra, ko je to storila, pa so bile ustvarjene korenine za današnjo krizo stare celine, njene besede povzemajo tuje tiskovne agencije.
Kanclerka v tej luči verjame, da so nemški socialdemokrati (SPD), ko so bili na oblasti, prispevali k vzrokom za izbruh dolžniške krize in recesije v območju evra.
To sicer ni prva tovrstna kritika Merklove. SPD je v okviru predvolilne kampanje napadla že v soboto: "Ni nam treba govoriti, kdo je potrdil članstvo Grčije v območju evra, zaradi česar imamo danes s to državo težave."
Grčija je za predvolilno Nemčijo zelo občutljivo vprašanje. Prav nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je pred kratkim prvič javno priznal, da bodo Atene prihodnje leto potrebovale novo mednarodno pomoč. Iz ranljive evrske države so medtem sporočili, da bodo za leti 2014 in 2015 potrebovali še okoli 10 milijard evrov, da pa ne nameravajo pristati na nove varčevalne pogoje.
Grčijo od leta 2010 nad vodo držijo mednarodna posojila. Skupaj je trojka državi odobrila dva programa pomoči; najprej 110 milijard evrov, nato pa še 130 milijard evrov in delni odpis dolga v višini prek 100 milijard evrov. Največji delež pomoči Atenam zagotavlja prav Nemčija.