Revija Reporter
Svet

Merklova navija za Webra, Macron omenja Vestagerjevo, Barnierja in Timmermansa

STA

28. maj. 2019 16:08 Osveženo: 16:11 / 28. 5. 2019

Deli na:

Manfred Weber s podporo Merklove kandidira za šefa Evropske komisije

Profimedia

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Bruslju ob prihodu na izredni vrh EU, ki bo dva dni po evropskih volitvah prvič razpravljal o imenovanjih na ključne vodilne položaje v uniji, podprla koncept spitzenkandidatov in vodilnega kandidata svoje desnosredinske evropske družine EPP Manfreda Webra.

Predsednik Evropske komisije potrebuje dvojno večino - kvalificirano večino voditeljev članic unije in absolutno večino Evropskega parlamenta, torej glasove 376 poslancev.

Francoski predsednik Emmanuel Macron želi danes na izrednem vrhu EU govoriti o prioritetah, ne o imenih. Kljub temu je med možnimi kandidati za vodilne položaje v EU mimogrede omenil dansko liberalko Margrethe Vestager, francoskega konservativca Michela Barnierja in nizozemskega socialista Fransa Timmermansa.

Macron je ob prihodu na izredni vrh EU, ki bo dva dni po evropskih volitvah prvič razpravljal o imenovanjih na ključne položaje v uniji, izpostavil, da prvič v zgodovini parlamenta ni večine dveh strank in da je nujno zgraditi nekaj novega.

Poudaril je tudi, da se je treba danes osredotočiti na bistvo, na prioritete, še zlasti na podnebne spremembe, model rasti za ljudi in varnost, ter da morajo kandidati za vodilne položaje utelešati te ambicije.

A čeprav je izpostavil, da želi govoriti o prioritetah, ne o imenih, jih je mimogrede nekaj omenil: Vestagerjevo, Barnierja in Timmermansa. Vsi ti so po Macronovih besedah del pogovorov o vodilnih položajih.

V Bruslju sicer krožijo neuradne informacije, da bi lahko francoski predsednik, ki nasprotuje konceptu spitzenkandidatov, danes predlagal nabor imen za položaj predsednika komisije, vključno s takšnimi, ki niso vodilni kandidati.

Voditelji članic EU bodo danes sprožili proces imenovanj na ključne vodilne položaje v uniji. Po neuradnih napovedih je za zdaj pričakovati le več jasnosti glede upoštevanja koncepta spitzenkandidatov pri odločanju o predsedniku Evropske komisije. Odločitve so predvidene junija.

Najprej naj bi voditelji danes razčistili proces odločanja o predsedniku komisije. V uniji namreč ni strinjanja glede koncepta spitzenkandidatov, po katerem naj bi predsednik komisije postal vodilni kandidat zmagovalke volitev.

Parlamentu ta koncept koristi, saj krepi njegovo moč, a tudi tam ni enotnega mnenja o njem. Parlamentarno vodstvo je danes potrdilo podporo konceptu, z izjemo liberalcev, ki vztrajajo, da sistem ni smiseln brez nadnacionalnih list.

Voditelji članic unije pa so februarja lani izpostavili, da ni nikakršne samodejnosti med izidom volitev in položajem predsednika komisije ter da ne morejo jamčiti, da bo predsednik komisije dejansko postal vodilni kandidat.

Predsednik Evropske komisije potrebuje dvojno večino - kvalificirano večino voditeljev članic unije in absolutno večino Evropskega parlamenta, torej glasove 376 poslancev.